Postopek : 2017/2687(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0336/2017

Predložena besedila :

B8-0336/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 18/05/2017 - 11.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 423kWORD 54k
15.5.2017
PE603.761v01-00
 
B8-0336/2017

ob zaključku razprave o izjavi visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o begunskem taborišču Dadab (2017/2687(RSP))


Marie-Christine Vergiat, Marina Albiol Guzmán, Patrick Le Hyaric, Younous Omarjee, Tania González Peñas, Miguel Urbán Crespo, Lola Sánchez Caldentey, Xabier Benito Ziluaga, Estefanía Torres Martínez, Paloma López Bermejo, Merja Kyllönen, Sabine Lösing, Barbara Spinelli, Maria Lidia Senra Rodríguez, Javier Couso Permuy, Dimitrios Papadimoulis (Dimitrios Papadimulis), Stelios Kouloglou (Stelios Kuloglu), Neoklis Sylikiotis (Neoklis Silikiotis), Takis Hadjigeorgiou (Takis Hadzigeorgiu) v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o begunskem taborišču Dadab (2017/2687(RSP))  
B8‑0336/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta OZN o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Afriške listine o človekovih pravicah in pravicah ljudstev iz junija 1981,

–  ob upoštevanju Konvencije Združenih narodov o statusu beguncev iz leta 1951, katere podpisnica je Kenija,

–  ob upoštevanju Konvencije OZN proti mučenju in drugemu nečloveškemu ter ponižujočemu ravnanju in kaznovanju,

–  ob upoštevanju deklaracije iz Nairobija Medvladne agencije za razvoj za Vzhodno Afriko o trajnih rešitvah za somalske begunce in reintegracija povratnikov v Somaliji z dne 25. marca 2017,

–  ob upoštevanju izjave iz New Yorka Združenih narodov o beguncih in migrantih, sprejete 19. septembra 2016,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila tridelnega odbora ministrov za prostovoljno vrnitev somalskih beguncev v Kenijo z dne 25. junija 2016,

–  ob upoštevanju vrha v Valletti o migracijah z dne 15. novembra 2015,

–  ob upoštevanju deklaracije z ministrske konference o procesu iz Kartuma z dne 28. novembra 2014,

–  ob upoštevanju tristranskega sporazuma med vladami Somalije, Kenije in Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) o prostovoljnem vračanju, podpisanega novembra 2013,

–  ob upoštevanju nujnega skrbniškega sklada Evropske unije za Afriko,

–  ob upoštevanju globalnega dogovora Združenih narodov o deljeni odgovornosti za begunce,

–  ob upoštevanju financiranja humanitarne pomoči s sredstvi EU za begunce v Keniji,

–  ob upoštevanju predhodnih resolucij o Keniji, zlasti resolucije z dne 30. aprila 2015,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Afriški rog kljub bogatim naravnim virom ena najrevnejših regij na svetu; ker je zanesljiva preskrba s hrano na tem območju izjemno negotova in ker je več milijonov ljudi, ki živijo v tej regiji, podhranjenih ter jim grozi lakota;

B.  ker se države v regiji sedaj soočajo z najhujšo sušo v zadnjih 60 letih, zaradi česar se je poglobila prehranska kriza v Etiopiji, Keniji, Somaliji in Jemnu, kar bi lahko povzročilo splošno lakoto; ker se v Keniji redno ponavljajo suše, predvsem na sušnih in polsušnih območjih na severu države, kjer živi 5,5 milijona ljudi, večinoma malih živinorejcev, ki so še posebno ranljivi in živijo v kronični revščini; ker podnebne spremembe uničujejo živinorejo, nomadski način življenja številnih ljudi v tej regiji;

C.  ker je Kenija največje gospodarstvo v Vzhodni Afriki, vendar se kljub svojim bogatim virom nahaja na enem od zadnjih mest na lestvici indeksa človekovega razvoja; ker večina kenijskega prebivalstva živi pod pragom revščine; ker ima kenijsko gospodarstvo trajne težave zaradi monopolizacije virov s strani manjšine; ker majhne kmetije predstavljajo 94,8 % vseh kenijskih kmetij, dostop pa imajo le do 11,7 % vseh kmetijskih zemljišč v državi; ker so si v zadnjih letih v valu prilaščanja zemljišč velika podjetja v Afriki prisvojila na milijone hektarjev rodovitne kmetijske zemlje, s tem pa so več deset tisoč kmetijskim skupnostim odvzela njihova sredstva za preživetje; ker Kenija v Evropsko unijo izvaža predvsem kmetijske proizvode, kot so čaj, kava, vrtnice in nageljni, fižol, grah, avokado, nilski ostriž in tunina; ker podjetja iz Kanade, Japonske in Belgije 500.000 hektarov v Keniji uporabljajo za proizvodnjo biogoriv, ​​kar močno vpliva na okolje in lokalne skupnosti;

D.  ker je od posredovanja ZDA leta 1992 – v tako imenovani operaciji „Restore Hope“ – v Somaliji vojno območje; ker je konflikt med Somalijo, Etiopijo in Kenijo v veliki meri posledica kolonialnih meja, saj je bilo somalsko prebivalstvo razdeljeno predvsem med te tri države, zaradi česar se pojavljajo različni konflikti, vključno s pokolom več tisoč Kenijcev somalskega porekla, ki ga je leta 1980 izvršila kenijska vojska;

E.  ker je bilo v globalnem akcijskem načrtu iz Nairobija, sprejetem na vrhu Medvladne agencije za razvoj 26. marca 2017, poudarjeno, da je razselitev ljudi v regiji posledica suše in oboroženih spopadov;

F.  ker je Afriški rog ena od najbolj prizadetih regij na svetu zaradi spopadov, k temu pa so prispevali dejavniki, kot so veliko število strani v državljanski vojni, odsotnost vlade v Somaliji, izguba sredstev za preživetje somalskih ribičev, piratstvo ob obali Somalije, napetosti med Sudanom in Južnim Sudanom, med Etiopijo, Eritrejo in Somalijo ter med Eritrejo in Džibutijem, sodelovanje Kenije in drugih sosednjih državah pri vojaškem posredovanju Afriške unije v Somaliji, vmešavanje in posredovanje zunanjih strani ter gospodarski in geostrateški interesi Evropske unije in drugih zahodnih držav; ker so številni akterji kršili embargo Združenih narodov na orožje;

G.  ker je regija Afriškega roga s skoraj 250 milijoni prebivalcev območje hitro rastočega prebivalstva, kjer živi največje število notranje razseljenih oseb in beguncev v Afriki, to število pa je eno največjih na svetu; ker je po podatkih UNHCR z dne 31. marca 2017 v Keniji registriranih 486.037 beguncev in prosilcev za azil;

H.  Ker je bilo begunsko taborišče Dadab ustanovljeno leta 1991 za približno 90.000 ljudi, kot začasna rešitev za tiste, ki so iskali zatočišče pred preganjanjem, nasiljem in nestabilnostjo na območju Vzhodne Afrike, zlasti pred državljansko vojno v Somaliji; ker je leta 2011 zaradi krepitve spopadov in lokalnih izbruhov lakote na milijone ljudi zapustilo Somalijo, kar je povzročilo množični prihod beguncev v Dadab, kjer sedaj v begunskem taborišču živi več kot 308.000 registriranih Somalcev; ker v taborišču Dadab po ocenah OZN trenutno živi približno 260.000 oseb, od tega jih 95 % prihaja iz Somalije, 60 % pa jih ima manj kot 18 let; ker taborišče sedaj pokriva 50 kvadratnih kilometrov in zajema pet različnih območij, na katerih živijo različni narodi, najstarejša in najbolj naseljena pa so taborišča Hagadera, Dagahaley in Ifo;

I.  ker problem somalskih beguncev traja že več kot tri desetletja s tretjo generacijo beguncev, rojenih v izgnanstvu; ker je v regiji razseljenih skoraj milijon Somalcev, medtem ko je 1,1 milijona drugih razseljenih znotraj same Somalije; ker je Somalija je ena od petih držav, iz katerih prihaja največ beguncev v zadnjih 15 letih, saj ima registriranih 1,1 milijona beguncev, od tega jih več kot 80 % živi v državah Afriškega roga in v regiji Jemna;

J.  ker je podpredsednik države William Ruto po terorističnem napadu na univerzo v mestu Garissa aprila 2015 Združenim narodom postavil ultimat in od Sveta za človekove pravice zahteval, da v treh mesecih zapre begunsko taborišče Dadab, sicer ga bo Kenija zaprla sama; ker je Svet za človekove pravice opozoril, da bi zaprtje taborišča imelo izjemne humanitarne in praktične posledice; ker Konvencija Združenih narodov o beguncih prepoveduje, da bi begunce odrinili v regiji, kjer bi bilo ogroženo njihovo življenje ali svoboda; ker je bila predlagana tudi postavitev zidu med Somalijo in Kenijo;

K.  ker je maja 2016 Kenija ukinila svoj oddelek za begunske zadeve, odgovoren za registracijo beguncev, kar pomeni, da več deset tisoč oseb ni bilo registriranih; ker je 6. maja 2016 kenijska vlada napovedala, da bo v najkrajšem možnem času zaprla taborišče Dadab, kot razlog pa navedla varnost in potrebo po tem, da se končajo dolgotrajne begunske razmere v regiji;

L.  ker so nato kenijske oblasti s podporo uradnikov iz Visokega komisariata Združenih narodov za begunce (UNHCR) pospešile izvajanje programa „prostovoljnega“ vračanja, sprejetega leta 2013; ker so številne nevladne organizacije in mednarodni akterji opozorili, da program za vračanje somalijskih beguncev, ki ga Kenija izvaja v ozračju strahu in napačnih informacij, ni v skladu z mednarodnimi standardi glede prostovoljnega vračanja beguncev; ker so se morale somalske oblasti v regiji Jubaland avgusta 2016 soočiti s prihodom povratnikov v regionalno prestolnico Kismaavo; ker je bilo po podatkih UNHCR 70 % teh povratnikov otrok;

M.  ker je vlada Kenije novembra 2016 izjavila, da bo zaradi „humanitarnih razlogov“ in na zahtevo mednarodne skupnosti zaprtje odložila za šest mesecev oziroma do maja 2017; ker je Vrhovno sodišče Nairobija na podlagi tožbe dveh organizacij za zaščito človekovih pravic v Keniji (Kenijska nacionalna komisija za človekove pravice in Kituo Cha Sheria) 9. februarja 2017 razsodilo, da je odločitev kenijske vlade o zaprtju taborišča Dadab diskriminatorna ter pomeni arbitrarno in nesorazmerno kolektivno kaznovanje;

N.  ker bi zaprtje taborišča Dadab vplivalo na vse sosednje države, predvsem na Etiopijo, ki sedaj gosti približno 245.000 somalskih beguncev;

O.  ker vse večje pomanjkanje sredstev in zmanjševanje števila mednarodnih donatorjev neposredno vpliva na položaj beguncev v taborišču Dadab, med drugim povzroča zmanjševanje obrokov hrane in pomanjkanje dostopa do zdravstvenih storitev in oskrbe ter usposabljanja in izobraževanja;

P.  ker je UNHCR marca 2017 ocenil, da je za ustrezno upravljanje položaja 486.037 razseljenih oseb v Keniji potrebnih 215,2 milijona ameriških dolarjev; ker je bilo doslej zbranih le 15 % potrebnih sredstev; ker UNHCR na podlagi geopolitičnih razmer predvideva, da bo v regijo prišlo 27.598 novih oseb;

Q.  ker so izobraževanje, pismenost, pravice žensk, socialna pravičnost in poštena razdelitev državnih prihodkov v družbi, zmanjšanje neenakosti ter boj proti korupciji bistvenega pomena za boj proti fundamentalizmu, nasilju in nestrpnosti;

R.  ker bo v obdobju 2014–2020 Evropska unija Keniji zagotovila 435 milijonov EUR; ker Evropska unija prek sklada za pomoč Afriki prispeva največ finančnih sredstev za misijo Afriške unije v Somaliji (AMISOM); ker Evropska unija izvaja več civilnih in vojaških operacij v regiji, kot so misija Evropske unije za krepitev regionalnih pomorskih zmogljivosti v državah Afriškega roga (EUCAP Nestor), ki od leta 2012 poteka v okviru skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), vojaška operacija Evropske unije kot prispevek k odvračanju, preprečevanju in zatiranju piratstva in oboroženih ropov pred somalsko obalo (EU NAVFOR), ki poteka od leta 2008, ali vojaška misija Evropske unije, ki prispeva k usposabljanju somalskih varnostnih sil (EUTM Somalia) in poteka od leta 2010; ker imajo ZDA v zalivu Manda v Keniji vojaško oporišče; ker NATO in ZDA v tej regiji izvajajo ukrepe, ki povzročajo nestabilnost;

1.  je zelo zaskrbljen zaradi položaja beguncev v Afriškem rogu, zlasti v Keniji in taborišču Dadab; pozdravlja sodbo Vrhovnega sodišča Nairobija, ki je izjavilo, da je „odločitev vlade Republike Kenije o zaprtju begunskega taborišča Dadab (...) nična“; poziva državne oblasti, naj ravnajo v skladu s to odločbo;

2.  poudarja, da se begunci ne bodo mogli vrniti v svoje domove, dokler traja nestabilnost v širši regiji; prav tako poudarja, da je potreben regionalni odziv za zagotovitev nadaljnje zaščite beguncev iz taborišča Dadab in splošneje vseh beguncev v državi;

3.  je zelo zaskrbljen zaradi strategije „prostovoljnega vračanja“, ki se izvaja od leta 2013; poziva, naj se razjasni izvajanje morebitnega „zastraševanja in podajanja napačnih informacij“, vključno z vlogo UNHCR pri izvajanju teh politik;

4.  je seznanjen s sprejetjem globalnega in regionalnega akcijskega načrta iz Nairobija, ki predvideva postopno zapiranje taborišča, da bi „beguncem omogočili dostop do zaposlitve in storitev v njihovi državi gostiteljici ter pravico do prostega gibanja“; poudarja, da je treba pri zapiranju taborišča v celoti spoštovati človekove pravice in da se življenjski pogoji zadevnih oseb ne smejo poslabšati;

5.  poudarja, da se je zaradi vse večje revščine državljanov, poslabšanja gospodarskih obetov, poglabljanja neenakosti in omejenih možnosti za izobraževanje povečalo število brezposelnih, kar prispeva k ustvarjanju družbeno-gospodarskih razmer, ugodnih za razvoj terorizma; prav tako z zaskrbljenostjo ugotavlja, da Somalija in Kenija v številnih regijah prebivalstvu ne zagotavljata bistvenih javnih storitev, kot so oskrba z vodo, sanacija odpadnih voda, zdravstvena oskrba in izobraževanje; v teh okoliščinah poziva kenijske in somalske oblasti, naj obravnavajo družbeno-gospodarske razmere in preprečijo poslabšanje življenjskih standardov, da se zagotovi socialna pravičnost;

6.  poziva Evropsko unijo, naj sprosti nujno humanitarno pomoč, ki je potrebna za obravnavanje položaja beguncev in reševanje vprašanja lakote v regiji; poziva Evropsko unijo, naj poveča delež uradne razvojne pomoči, namenjene kmetijstvu, pa tudi uradno razvojno pomoč za naložbe v majhne trajnostne kmetije in živinorejo, da bi se majhnim kmetom zagotovil dostop do zemlje in tako okrepil lokalni trg, da bi se zagotovila samooskrba s hrano v Afriškem rogu ter da bi se pomagalo obnoviti vode ob obalah Afriškega roga in tako zagotovila sredstva za preživljanje ribičev in njihovih družin;

7.  poziva, naj se razvojna pomoč ne izrablja za omejevanje ali nadzor meja oziroma za zagotavljanje ponovnega sprejema migrantov; zahteva, da se pomoč Unije in držav članic Afriškemu rogu prednostno usmeri v reševanje težav, povezanih s hudimi neenakostmi, revščino, kronično neustrezno prehranjenostjo, dostopom do zdravstvenega varstva in javnih storitev, zlasti zdravstvenih storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja, ter doseganje ciljev trajnostnega razvoja; zahteva tudi, da se pomoč v hrani poveča in prednostno nameni za nakup živil od lokalnih kmetov; odločno nasprotuje uporabi Evropskega razvojnega sklada za usposabljanje organov kazenskega pregona ali vojaških sil;

8.  nasprotuje vsem poskusom zunanjega izvajanja migracijske politike Evropske unije v tretjih državah; obsoja dejstvo, da proces iz Kartuma, v katerega sta vključeni Kenija in Somalija, v nobenem primeru ne omogoča reševanja temeljnih vzrokov migracij; meni, da so te politike v nasprotju s pravico do prostega gibanja, pravico do azila in splošneje s pravicami priseljencev, kot so opredeljene z mednarodnimi konvencijami;

9.  zahteva, da Evropska unija in njene države članice zagotovijo pomoč v obliki donacij in ne v obliki posojil, da se ne bi povečalo breme dolga; obžaluje, da številne države članice Evropske unije niso dosegle cilja, da bi razvojni pomoči namenile 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) in da so nekatere svoj delež razvojne pomoči celo znižale; obžaluje, da se je sodelovanje držav članic v programih pomoči v hrani zmanjšalo;

10.  ostro kritizira vlogo različnih posredovanj zahodnih držav v zadnjih letih, ki so prispevala k radikalizaciji nekaterih prebivalcev Afriškega roga; poudarja, da takšna politika terorizma ne odpravlja, temveč ga spodbuja; je zaskrbljen zaradi poudarka na vojaških „rešitvah“ v evropskih politikah za boj proti terorizmu, zaradi česar je nastalo veliko programov vojaške pomoči državam Afriškega roga; poudarja, da konfliktov v tej regiji ni mogoče rešiti po vojaški poti;

11.  poziva Evropsko unijo in mednarodno skupnost, naj sodelujeta z afriškimi državami ter regionalnimi in mednarodnimi akterji, da bi konflikte reševali z izključno miroljubnimi sredstvi, zlasti z odpravljanjem njihovih temeljnih vzrokov; poziva EU, naj oblikuje nov okvir za odnose s Kenijo in vsemi afriškimi državami, ki bo temeljil na nevmešavanju v njihove notranje zadeve in spoštovanju njihove suverenosti in katerega cilj bo podpiranje razvoja sosednjih regij ter spodbujanje zaposlovanja in izobraževanja, ne pa sklepanje „pridružitvenih sporazumov“, ki so namenjeni zlasti uvedbi prostotrgovinskih območij, ki koristijo interesom zahodnih korporacij;

12.  ponovno poudarja, da je treba v okviru dejavnosti evropskih podjetij v tretjih državah v celoti spoštovati mednarodne standarde s področja človekovih pravic; ob tem poziva države članice, naj zagotovijo, da se podjetja, za katera velja nacionalno pravo, ob ustanovitvi ali opravljanju dejavnosti v tretji državi ne bodo izognila spoštovanju človekovih pravic ter socialnih, zdravstvenih in okoljskih standardov, ki veljajo zanje; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, ki se bodo uporabljali za evropska podjetja v primeru nespoštovanja teh standardov ali v primeru njihovega nezadovoljivega odškodovanja žrtev kršitev človekovih pravic, ko so za te kršitve neposredno ali posredno odgovorna;

13.  poziva kenijsko vlado in vlade matičnih držav podjetij, dejavnih v ekstraktivni industriji, naj od teh podjetij zahtevajo sprejetje dobrih praks na področju preglednosti, odgovornosti in sodelovanja državljanov ter se borijo proti korupciji v ekstraktivni industriji;

14.  meni, da je boj proti prilaščanju zemljišč s strani multinacionalnih podjetij, zlasti evropskih, ključnega pomena za zagotavljanje dostojnih življenjskih razmer za prebivalstvo in prizadevanje za samooskrbo s hrano v državah Afriškega roga; zato zahteva, da se to vprašanje obravnava v posebnem in osrednjem dialogu med Evropsko unijo in državami Afriškega roga;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropski službi za zunanje delovanje, Komisiji in Svetu, državam članicam Evropske unije, državam Afriškega roga, vseafriškemu parlamentu in članom generalne skupščine Združenih narodov.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov