Predlog resolucije - B8-0337/2017Predlog resolucije
B8-0337/2017

PREDLOG RESOLUCIJE o Siriji

15.5.2017 - (2017/2654(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Javier Couso Permuy, Eleonora Forenza, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Marisa Matias, Paloma López Bermejo, Ángela Vallina v imenu skupine GUE/NGL

Postopek : 2017/2654(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0337/2017
Predložena besedila :
B8-0337/2017
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8‑0337/2017

Resolucija Evropskega parlamenta o Siriji

(2017/2654(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o razmerah v Siriji in ofenziji Islamske države/Daiša, zlasti tistih z dne 11. junija 2015 o Siriji: razmere v Palmiri in primer Mazena Darviša[1], 30. aprila 2015 o razmerah v begunskem taborišču Jarmuk v Siriji[2] in 12. februarja 2015 o humanitarni krizi v Iraku in Siriji, zlasti v zvezi z Islamsko državo[3],

–  ob upoštevanju ustreznih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju Ženevske konvencije o statusu beguncev,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskemu parlamentu in Svetu z naslovom Elementi strategije EU za Sirijo[4],

–  ob upoštevanju poročila o humanitarnem učinku enostranskih omejevalnih ukrepov v zvezi s Sirijo z dne 16. maja 2016, ki ga je za ZN pripravila Ekonomska in socialna komisija,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker konflikt v Siriji traja že šesto leto in je povzročil najhujšo svetovno humanitarno krizo od druge svetovne vojne; ker so civilisti še vedno glavne žrtve konflikta; ker več kot 13,5 milijona oseb v Siriji, kar je skoraj tri četrtine preostalega prebivalca, nujno potrebuje nujno pomoč, kot sta zdravstvena pomoč ter podpora pri preskrbi s hrano, vodo in zatočiščem; ker je 6,3 milijona oseb notranje razseljenih, 4,7 milijona oseb pa prebiva na težko dostopnih in obleganih območjih; ker je razlog za to krvavo vojno instrumentalizacija konflikta, ki so jo povzročile tuje regionalne in mednarodne sile;

B.  ker je več kot 11 milijonov oseb zbežalo iz svojih domov v Siriji v sosednje države;

C.  ker so Islamska država/Daiš in druge džihadistične skupine zagrešile kruta grozodejstva, med drugim brutalne usmrtitve in neprimerljivo spolno nasilje, ugrabitve, mučenje, prisilne spreobrnitve ter sužnost žensk in deklet; ker se za izvajanje terorističnih napadov novačijo in izrabljajo otroci; ker vlada resna zaskrbljenost zaradi razmer, v katerih trenutno živijo prebivalci pod nadzorom Islamske države/Daiša, in obstaja možnost, da bi jih v kampanji za osvoboditev uporabili kot živi ščit; ker lahko ta kazniva dejanja pomenijo vojno hudodelstvo in hudodelstvo zoper človečnost;

D.  ker so vse strani resno kršile mednarodno pravo o človekovih pravicah in humanitarno pravo; ker teroristične skupine ne spoštujejo previdnostnega načela in načela sorazmernosti; ker so bili civilna območja, šole, bolnišnice, humanitarni delavci in begunska taborišča namerno napadeni, ta vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost pa ne smejo ostati nekaznovana;

E.  ker je treba v skladu z ženevskim sporočilom in resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov vse strani ponovno opozoriti na nujnost rešitve konflikta v Siriji s političnim procesom, ki ga bo vodila Sirija in na podlagi katerega se bo sprejel mirovni sporazum, ki bo izpolnjeval legitimne težnje sirskega prebivalstva;

F.  ker mora vsak politični proces, namenjen končanju krize v Siriji in doseganju trajnega miru, potekati v okviru komisije za resnico, ki zagotavlja znanje, kaznovanje, pravico in odpuščanje, kar je prineslo ugodne rezultate pri reševanju drugih konfliktov;

G.  ker je 11. aprila 2017 turško ministrstvo za nacionalno obrambo oznanilo, da je zaključilo prvi del faze gradnje 911-kilometrskega zidu na meji s Sirijo, ki bo, ko bo končan, vključeval 67 obrambnih stolpov; ker so turški mejni policisti streljali na Sirce, ki so poskušali prečkati turško-sirsko mejo, kar je bilo dokumentirano, in po podatkih sirskega observatorija za človekove pravice do konca leta 2016 ubili vsaj 165 sirskih državljanov;

H.  ker največ sirskih beguncev gostijo Turčija (2.973.980), Libanon (1.011.366) in Jordanija (659.246);

I.  ker so Sirci v Evropi med aprilom 2011 in oktobrom 2016 vložili 884.461 prošenj za mednarodno zaščito; ker več držav članic sirskim in drugim beguncem še vedno zavrača pravico do azila ter krši temeljne politike in vrednote Evropske unije;

J.  ker je sirsko prebivalstvo že pred izbruhom vojne trpelo zaradi vse večje revščine zaradi izvajanja ukrepov, ki sta jih sirski vladi naložila Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka kot pogoj za kredite, ki jih je potrebovala za soočanje z gospodarsko krizo, ki so jo med drugim povzročile suše, ki so opustošile sirski kmetijski sektor;

K.  ker EU in njene države članice z gradnjo ograj in vse večjim zapiranjem zunanjih meja Unije za migrante in begunce prispevajo h kaznivim in nevarnim poslom tihotapljenja ljudi, ne da bi obenem zagotovile možnost varnega in zakonitega vstopa v EU; ker se EU in države članice tako neuspešno odzivajo na begunsko krizo v svojem sosedstvu; ker sporazum o migraciji med EU in Turčijo krši Ženevsko konvencijo, saj Turčija sistematično krši človekove pravice;

L.  ker so gospodarske sankcije proti Siriji, ki so jih enostransko uvedle Združene države Amerike in EU, najbolj zapletene in daljnosežne sheme sankcij, ki so bile kadar koli naložene; ker imajo te sankcije uničujoče posledice za civilno prebivalstvo in ovirajo humanitarno pomoč; ker je bilo v poročilu z naslovom Humanitarni učinek enostranskih omejevalnih ukrepov v zvezi s Sirijo (Humanitarian Impact of Syria-related Unilateral Restrictive Measure) iz leta 2016, ki ga je pripravila švicarska agencija za razvoj in sodelovanje SDC za Ekonomsko in socialno komisijo ZN za zahodno Azijo, pozvano k pregledu teh politik sankcij;

M.  ker se konflikt v Siriji še naprej slabša zaradi vmešavanja interesov regionalnih in mednarodnih tujih sil; ker so zaradi vojne regije razdrobljene in ločene ter med seboj konkurirajo, upravljajo pa jih različne oborožene skupine, zaradi česar lahko uspešno delujejo teroristične skupine, kot je Islamska država/Daiš; ker so ZDA, Turčija in druge države izvajale bombne napade na Sirijo ter s tem kršile mednarodno pravo;

1.  brez zadržkov zavrača zamisel, da je mogoče dolgoročno rešitev sirskega konflikta doseči z vojaškim posredovanjem; poziva strani, naj nujno obnovijo svojo zavezo iskanju politične rešitve in doseganju napredka v ženevskih pogovorih, ki jih gostijo Združeni narodi; zelo podpira miroljuben politični dialog in poudarja potrebo po procesu, ki ga vodi Sirija in izpolnjuje legitimne težnje in voljo vseh skupin sirskega prebivalstva;

2.  zelo podpira ozemeljsko nedotakljivost Sirije in pravico sirskega prebivalstva, da se samo odloči, kakšna bo njegova prihodnost, brez tujega vmešavanja; globoko obžaluje, da se je politični proces po napadu s kemičnem orožjem in enostranskem vojaškem napadu ZDA, s katerim je kršila mednarodno pravo, znova znašel na mrtvi točki; zato zahteva neodvisno in nepristransko preiskavo dogodkov; vztraja, naj se končajo vsa nezakonita tuja posredovanja v Siriji; zavrača kakršno koli enostransko vojaško posredovanje brez pooblastila ZN in v nasprotju z mednarodnim pravom;

3.  nujno poziva k prenehanju bojevanja; pozdravlja rezultate, dosežene na konferenci o Siriji v Astani; pozdravlja sporazum o premirju, ki sta ga dosegli sirska vlada in oborožena opozicija, vendar je zaskrbljen, da je sporazum o premirju šibek in ker boji še potekajo; poziva Rusijo, Turčijo in Iran, ki jamčijo za sporazum o premirju iz Astane, naj vplivajo na strani v konfliktu, da se bo znova zagotovila verodostojnost premirja;

4.  upošteva memorandum o vzpostavitvi območij za umiritev razmer v štirih sirskih regijah, ki je bil podpisan 4. maja 2017 in prepoveduje vojaške operacije ter dovoljuje humanitarno pomoč, obnovo infrastrukture in osnovnih storitev ter vrnitev beguncev; globoko obžaluje, da nekateri udeleženci konference v Astrani dvomijo v rezultate, čeprav je bil sporazum podpisan šele pred kratkim; poziva vse strani, naj izvajajo sporazume iz Astane, in ponovno opozarja, da bi bilo treba odločno podpirati vsa prizadevanja, s katerimi bi lahko dejansko zmanjšali nasilje, zagotovili neovirani humanitarni dostop in ustvarili pogoje za verodostojno politično rešitev konflikta;

5.  je zaskrbljen, da kljub zaporednim mirovnim pogajanjem pod vodstvom ZN ni bil sprejet sporazum o končanju vojne; podpira prizadevanja udeležencev konference v Astani za pospešitev političnega procesa; poziva Rusijo in Združene države Amerike, naj kot stalni članici Varnostnega sveta Združenih narodov sodelujeta za stabilizacijo razmer;

6.  poudarja, da se je konflikt zaradi trgovine z orožjem in njegove dobave še zaostril; ostro obsoja vlogo več posredovanj Zahoda v zadnjih letih, saj so spodbudile radikalizacijo posameznikov, zlasti na Bližnjem vzhodu in v državah južnega sosedstva; poudarja, da se s takimi politikami terorizem kvečjemu spodbuja, ne pa odpravlja, zato bi jih bilo treba opustiti; poziva k embargu na orožje v regionalnem okviru EU za preprečitev, da bi dodatno evropsko orožje prišlo v roke teroristov;

7.  ostro obsoja neposredno ali posredno podporo (v obliki financiranja, orožja, usposabljanja itd.) ZDA, EU, Turčije in monarhij zalivske regije terorističnim skupinam; poziva zlasti ZDA, države članice EU in regionalne akterje, predvsem Saudovo Arabijo in Turčijo, naj prenehajo financirati morebitne milice in zlasti kupovati nafto z naftnih polj pod nadzorom Islamske države/Daiša, ki se transportira prek Turčije, kot je bilo dokumentirano v poročilih, ki so bila predložena Varnostnemu svetu; meni, da so potrebni mehanizmi za zaustavitev financiranja terorizma prek offshore subjektov, v kar so vpletene države in finančne institucije, trgovine z orožjem ter kupovanja in prodaje energetskih virov in surovin, s katerimi se okoriščajo teroristične skupine;

8.  obsoja stalne kršitve suverenosti Sirije, zlasti izraelskega režima, ki so postale neprekinjene z okupacijo Golanske planote, ter obsoja enostranske bombne napade na sirskem ozemlju, s katerimi se krši mednarodno pravo;

9.  upošteva napredek, dosežen v letu 2016 pri zavzemanju območij v Siriji, ki so bila pod nadzorom Islamske države/Daiša in Fronte Fatah al Šam, vendar je zelo zaskrbljen, ker še vedno nadzorujeta nekatera območja in ker njuna prisotnost, nasilna ekstremistična ideologija in dejanja negativno vplivajo na stabilnost v Siriji in regiji ter imajo med drugim uničujoče humanitarne posledice za civilno prebivalstvo;

10.  je globoko zaskrbljen zaradi vojaških napadov Turčije na območja v Siriji, ki so pod nadzorom kurdskih sil; odločno poziva Turčija, naj neha prenašati nezakonite nasilne napade na kurdsko prebivalstvo v Turčiji na območja v Siriji in Iraku, na katerih prebivajo Kurdi; obstoja turško represijo kurdskega prebivalstva in njeno vmešavanje v sirsko vojno ter njeno podpiranje terorističnih skupin, saj ne ukrepa in ne zapre svojih meja, ki jih je mogoče prečkati;

11.  poudarja, da so kršitve mednarodnega humanitarnega prava, kot so napadi na civiliste in civilno infrastrukturo, ter oviranje humanitarnega dostopa do sirskega prebivalstva v stiski, ki ga izvajajo ekstremistične skupine, nedopustni; ponovno opozarja, da je mogoče terorizem odpraviti le z reševanjem njegovih vzrokov, tj. revščine, izkoriščanja in nezmožnosti družbe, da se odzove na potrebe ljudi; meni, da je popolno spoštovanje neodvisnosti, suverenosti in ozemeljske nedotakljivosti držav, kot je Sirija, pa tudi spoštovanje večkulturnosti njihove družbe edini način, kako se izogniti širitvi teroristične ideologije;

12.  je zgrožen zaradi uporabe kemičnega orožja v vojni v Siriji in ga odločno obsoja; pozdravlja začetek preiskav Organizacije za prepoved kemičnega orožja (OPCW) v zvezi z incidentom 4. aprila 2017 v južnem delu province Idlib;

13.  odločno nasprotuje zračnim napadom ZDA na Sirijo; zelo obžaluje, da so podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter nekatere države članice izrazile podporo enostranskemu vojaškemu posredovanju stalne članice Varnostnega sveta Združenih narodov; poziva vse akterje, naj ne izvajajo ukrepov, zaradi katerih bi se lahko nasilje stopnjevalo;

14.  ostro obsoja vsa kazniva dejanja nad civilnim prebivalstvom Sirije, ki bi jih lahko obravnavali kot vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost; je zaskrbljen zaradi živih ščitov, ki jih Islamska država/Daiš uporablja v mestih;

15.  od vseh strani v konfliktu zahteva, naj v skladu z mednarodnim pravom sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito civilistov, tudi z zaustavitvijo napadov na civilne objekte, kot so zdravstveni centri, šole in infrastruktura za oskrbo z vodo, naj te objekte nemudoma demilitarizirajo, in sicer z izogibanjem umeščanja vojaških položajev na gosto poseljena območja, obenem pa naj omogočijo evakuacijo ranjenih in vseh civilistov, ki želijo zapustiti oblegana območja; izpostavlja, da so, odkar traja konflikt, teroristični napadi osredotočeni zlasti na civilno prebivalstvo in civilne objekte in da so teroristična dejanja za prekinitev oskrbe z vodo vojna hudodelstva;

16.  zelo zaskrbljeno opozarja, da nekaznovanje v Siriji prispeva k zelo razširjenim kršitvam in zlorabam človekovih pravic ter kršitvam mednarodnega humanitarnega prava; poudarja, da je treba odpraviti nekaznovanje teh kršitev in zlorab, ter v zvezi s tem izpostavlja, da je treba to vprašanje obravnavati v okviru foruma za resnico, ki bo vključeval vse stranke v konfliktu razen terorističnih skupin, ki jih ZN obsoja;

17.  obsoja oviranje dostave humanitarne pomoči; poziva vse strani, naj zagotovijo, da bodo humanitarno pomoč prejele vse osebe v stiski po celotni Siriji brez izjeme; ponovno poziva vse strani v konfliktu, naj usklajujejo humanitarno pomoč pod okriljem ZN in sirske vlade;

18.  je globoko zaskrbljen zaradi politizacije humanitarne pomoči ter poziva vse donatorje in strani v konfliktu, naj pri zagotavljanju humanitarne pomoči spoštujejo načela človečnosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti;

19.  izraža globo zaskrbljenost zaradi položaja beguncev in notranje razseljenih oseb, ki bežijo pred nasiljem v Siriji; pozdravlja prizadevanja sosednjih držav, da ponudijo zatočišče sirskim beguncem, in se zaveda družbenogospodarskih posledic številčnejše prisotnosti beguncev v teh državah; ugotavlja, da finančne potrebe držav v sosedstvu Sirije naraščajo in da se te države soočajo z vztrajno vrzeljo v financiranju humanitarne pomoči; poziva države članice, naj izpolnijo svoje zaveze in ZN zagotovijo zelo potrebno podporo pri zagotavljanju humanitarne pomoči več milijonom Sircem, ki so notranje razseljeni ter prebivajo v državah in skupnostih gostiteljicah;

20.  spodbuja druge države zunaj regije, zlasti države članice, naj razmislijo o izvajanju podobnih ukrepov in politik, da bi sirskim beguncem zagotovili zaščito in humanitarno pomoč;

21.  obsoja dejansko zavrnitev mednarodne zaščite Sircem, ki vstopajo v Evropsko unijo, z začetkom veljavnosti sporazuma EU in Turčije, v skladu s katerim bodo „[v]si novi migranti brez urejenega statusa, ki bodo na grške otoke prišli prek Turčije od 20. marca 2016 naprej, [...] vrnjeni v Turčijo“, in sicer na podlagi načela, da je Turčija „varna tretja država“, ki ga Parlament zavrača; spominja, da imajo EU in države članice dolžnost pomagati beguncem in imigrantom, ki bežijo pred vojno, kaosom, gospodarsko bedo, lakoto in smrtjo ter trpijo zaradi svetovnih neoliberalnih ekonomskih politik;

22.  obsoja pritisk Komisije in Evropskega sveta na Grčijo, naj Turčijo prizna kot varno tretjo državo, vključno z dopisom Matthiasa Rueteja grški vladi z dne 5. maj 2016;

23.  poziva veleposlaništva in konzularna predstavništva EU, naj nemudoma izdajo humanitarne vizume prosilcem za azil iz Sirije, ter naj se izvršujejo mednarodne obveznosti EU in njenih držav članic v zvezi z migracijami, zlasti s programi za preselitev na ravni EU; poziva vse države članice, naj v celoti sodelujejo v teh programih; poudarja, da bi morali v okviru vključujočega in verodostojnega dialoga sirski prebivalci določiti ustrezen proces in mehanizme za doseganje pravice, sprave, resnice in odgovornosti za hude kršitve in zlorabe mednarodnega prava, pa tudi odškodnine in učinkovita pravna sredstva za žrtve;

24.  zaradi uničujočih posledic enostranskih omejevalnih ukrepov za civilno prebivalstvo in njihove vloge pri oviranju humanitarne pomoči obžaluje, da naj bi se z novo sirsko strategijo te sankcije odpravile šele po začetku političnega prehoda; poziva Svet, naj takoj konča vse gospodarske sankcije proti Siriji, za katere se je izkazalo, da prizadenejo zlasti civilno prebivalstvo;

25.  poziva EU k dialogu z vsemi stranmi v konfliktu, iz katerega naj bodo izvzete le teroristične skupine; je zaskrbljen, ker je EU enostransko ocenila konflikt; poudarja, da je za končanje vonje in iskanje politične rešitve za konflikt potreben dialog z vsemi stranmi sirske družbe, iz katerega ne sme biti izključena nobena stran; opominja institucije EU, da zavrnitev dialoga z eno stranjo v konfliktu ni združljiva z nalogo posredovanja v konfliktu;

26.  pozdravlja pripravljenost EU, da bi dejavno prispevala k obnovi Sirije; pozdravlja tudi osredotočenost sirske strategije na pripravo načrtov po konfliktu in namero, da bo pomoč osredotočila na obnovo, ustvarjanje delovnih mest in poslovnih priložnosti, izobraževanje, psihosocialno podporo za sirske otroke in mlade ter spodbujanje enakega dostopa deklic do izobraževanja; poziva Komisijo, naj pri strateškem načrtovanju teh ukrepov tesno sodeluje s Parlamentom;

27.  zavrača najnovejši predlog ESZD in Komisije, da bi Mednarodni denarni sklad in Svetovna banka lahko vodila prizadevanja za makroekonomsko stabilizacijo v Siriji po konfliktu; zavrača kakršno koli obliko vključenosti Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke v proces obnove in gospodarskega okrevanja Sirije; poudarja, da mora sirsko prebivalstvo samo sprejeti odločitev o obnovi in tem, s kom bo sodelovalo;

28.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje predsedniku Evropskega sveta, predsedniku Komisije, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, predsednikom parlamentov držav članic, vladam in parlamentom držav članic, vladi in parlamentu Sirske arabske republike, generalnemu sekretarju Združenih narodov, generalnemu sekretarju Unije za Sredozemlje ter Arabski ligi.