Predlog resolucije - B8-0338/2017Predlog resolucije
B8-0338/2017

PREDLOG RESOLUCIJE o strategiji EU za Sirijo

15.5.2017 - (2017/2654(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Marietje Schaake, Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Marielle de Sarnez, Martina Dlabajová, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Jozo Radoš, Jasenko Selimovic, Hannu Takkula, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström, Valentinas Mazuronis v imenu skupine ALDE

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0331/2017

Postopek : 2017/2654(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0338/2017
Predložena besedila :
B8-0338/2017
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8‑0338/2017

Resolucija Evropskega parlamenta o strategiji EU za Sirijo

(2017/2654(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju mednarodnih pogodb in konvencij, vključno s konvencijo proti mučenju, konvencijo proti genocidu in pogodbo OPCW,

–  ob upoštevanju Rimskega statuta in ustanovitvenih dokumentov Meddržavnega sodišča (ICJ),

–  ob upoštevanju ad hoc sodišč, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando in Posebnim sodiščem za Libanon,

–  ob upoštevanju ženevskega sporočila iz leta 2012,

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta ZN o ISIL/Daišu in Fronti Al Nusra ter njegovih ustreznih resolucij o konfliktu v Sirski arabski republiki, zlasti resolucij 2218 (2013), 2139 (2014), 2165 (2014), 2191 (2014), 2199 (2015), 2254 (2015), 2258 (2015), 2268 (2016), 2328 (2016), 2332 (2016) in 2336 (2016),

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov št. A/71/L.48, ki vzpostavlja Mednarodni, nepristranski in neodvisni mehanizem za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila storjena v Sirski arabski republiki od marca 2011,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 17. oktobra 2016 in sklepov Evropskega sveta o zunanjih odnosih z dne 18. in 19. februarja 2016, 20. in 21. ter 27. oktobra 2016, 14. novembra 2016 in 15. decembra 2016,

–  ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o napovedi prenehanja sovražnosti v Siriji z dne 30. decembra 2016 in o Siriji z dne 23. marca 2017 ter izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko v imenu EU o razmerah v Alepu z dne 9. decembra 2016, o domnevnem napadu s kemičnim orožjem v Idlibu v Siriji z dne 6. aprila 2017 in o napadu ZDA v Siriji z dne 7. aprila 2017,

–  ob upoštevanju izjave sopredsedujočih o konferenci z naslovom „Podpiranje prihodnosti Sirije in širše regije“ z dne 5. aprila 2017,

–  ob upoštevanju poročil neodvisne mednarodne preiskovalne komisije Združenih narodov za Sirsko arabsko republiko, ki jo je ustanovil Svet Združenih narodov za človekove pravice, z dne 6. septembra, 16. junija in 22. februarja 2016, konferenčnega delovnega dokumenta neodvisne mednarodne preiskovalne komisijo za Sirsko arabsko republiko o kršenju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v Sirski arabski republiki za obdobje od 21. julija 2016 do 28. februarja 2017, z dne 13. marca 2017 ter resolucij Sveta Združenih narodov za človekove pravice o Sirski arabski republiki z dne 27. septembra in 21. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je vojna v Siriji prerasla v eno najhujših humanitarnih kriz v svetu vse od druge svetovne vojne in ima še naprej uničujoče in tragične posledice za tamkajšnje prebivalstvo;

B.  ker ima kriza v Siriji vse močnejši destabilizacijski učinek na celotno regijo;

C.  ker konflikt traja že sedem let in je zaradi njega do konca leta 2016 po nepotrebnem umrlo več kot 400 000 ljudi; ker 13,5 milijona oseb, kar je skoraj tri četrtine preostalega prebivalstva, nujno potrebuje humanitarno pomoč, 6,6 milijona Sircev pa je notranje razseljenih; ker je zaradi konflikta Sirija v smislu gospodarskega in človeškega razvoja nazadovala za 40 let, 4,8 milijona ljudi pa je bilo prisiljenih poiskati zatočišče v tujini;

D.  ker mednarodno humanitarno pravo obvezuje mednarodno skupnost, da sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev zaščite civilistov in civilnih objektov pred državnimi in nedržavnimi akterji;

E.  ker so najvišjo ceno v konfliktu plačali otroci; ker je zdaj skoraj 6 milijonov otrok odvisnih od humanitarne pomoči; ker je bila skoraj polovica teh otrok prisiljena zapustiti svoje domove;

F.  ker so vse strani v konfliktu, zlasti Asadov režim ter njegova zaveznika Rusija in Iran, storile hude kršitve človekovih pravic in humanitarnega prava, vključno s hudodelstvi zoper človečnost, vojnimi hudodelstvi in genocidom;

G.  ker so odgovornost, pravičnost, pravna država in boj proti nekaznovanju bistveni pogoji za mir in rešitev konfliktov, spravo in obnovo;

H.  ker je Sirija leta 1955 pristopila h konvenciji proti genocidu in leta 2004 h konvenciji proti mučenju;

I.  ker so vlada in zavezniške sile povzročile več sto tisoč civilnih žrtev, zlasti v Alepu in okoli njega med njegovim vztrajnim obleganjem, ter z zračnimi napadi in topniškimi obstreljevanji, usmerjenimi v civiliste, uničile obsežna območja mesta; ker naj bi vladni organi in zavezniške sile med svojim napredovanjem v vzhodni del Alepa vstopali v domove civilistov in izvajali usmrtitve po hitrem postopku; ker so bili napadi namerno usmerjeni v civilno infrastrukturo, pri čemer so bili uničeni sistemi za distribucijo vode, zdravstvene ustanove in šole; ker so ti napadi povzročili hudo pomanjkanje osnovnih storitev in pomenijo isto kot taktika stradanja;

J.  ker Asadov režim blokira dostavo in razdelitev nujno potrebnih zdravil, hrane in drugih humanitarnih potrebščin, ki jih zagotavljajo Združeni narodi, EU, nevladne organizacije in lokalni akterji; ker so bili taki humanitarni konvoji namerno izbrani kot cilj in bombardirani; ker je sirska vlada tudi namerno prekinila oskrbo civilistov z osnovnimi dobrinami in storitvami, vključno z dobavo hrane in vode ter medicinsko pomočjo; ker napadi in stradanje civilistov z obleganjem naseljenih območij kot vojna taktika pomenijo jasno kršitev mednarodnega humanitarnega prava;

K.  ker je bilo v več preiskavah ugotovljeno, da so Asadove sile uporabile kemične snovi z namenom poškodovanja in ubijanja civilistov; ker se je zadnji napad s kemičnim orožjem zoper civiliste zgodil 4. aprila 2017 v kraju Kan Šejkun v provinci Idlib, v njem pa je bilo ubitih vsaj 70 civilistov, med katerimi je bilo veliko otrok, na stotine pa jih je bilo ranjenih; ker so ZDA obvestile EU, da je po njihovi oceni sirski režim uporabil kemično orožje, in se 7. aprila vojaško odzvale z zračnim napadom na letalsko oporišče Šajrat v Siriji;

L.  ker je EU marca 2017 na seznam oseb, za katere veljajo sankcije, dodala štiri sirske visoke vojaške uradnike zaradi njihove vloge pri uporabi kemičnega orožja proti civilnemu prebivalstvu, kar je v skladu s politiko EU za boj proti širjenju in uporabi kemičnega orožja,

M.  ker je 12. aprila 2017 Rusija skupaj z Bolivijo glasovala proti resoluciji Varnostnega sveta ZN, ki bi obsodila domnevno uporabo kemičnega orožja v Siriji in pozvala Asadov režim, naj sodeluje pri preiskavi dogodka;

N.  ker je bilo 15. aprila 2017 približno 5 000 evakuirancev napadenih v Rašidinu v zahodnem Alepu v Siriji, ko so potovali iz obleganih mest Foah in Kefraja na območja pod vladnim nadzorom; ker je bilo ubitih več deset ljudi, tudi otrok, še več pa ranjenih;

O.  ker naj bi Asadov režim še naprej izdeloval kemično orožje pod pretvezo znanstvenih študij in raziskovalnih središč; ker je Asad v skladu z dogovorom o odstranitvi kemičnega orožja iz leta 2013 obvezan, da nemudoma preneha s to prakso ter preda vse preostale kemične snovi in kemično orožje OPCW;

P.  ker so organi samovoljno aretirali več tisoč civilistov, ki so pridržani v nehumanih razmerah, kjer so izpostavljeni skrajnim oblikam grdega ravnanja, katerih namen je pogosto povzročitev smrti med pridržanjem; ker take oblike zlorabe vključujejo mučenje, sistematično odrekanje hrane, vode, zdravil in medicinske oskrbe ter sadistične prakse in prakse razčlovečenja; ker so v poročilih dokumentirana množična obešanja in izvensodne usmrtitve v ustanovah za pridržanje, ki jih vodi Asadova vlada; ker so številni civilisti predmet prisilnega izginotja, podaljšanega pridržanja in nepoštenega sojenja; ker se sirska vlada poslužuje sistematičnega načina za utišanje vsake oblike nestrinjanja, in sicer z izvajanjem množičnih obešanj; ker naj bi se po poročanju virov 13 000 primerov takih izvensodnih usmrtitev zgodilo v zaporu Sajdnaja v petih letih;

Q.  ker Asadov režim uporablja taktiko prisilnih razselitev, da bi spremenil sestavo mest, krajev in regij v smislu pripadnosti sektam ter dosegel demografske spremembe; ker je bila taka taktika uporabljena v mestih, vključno s krajema Daraja in Muadamijat al Šam v bližini Damaska ter sosesko Al Vaer v mestu Homs;

R.  ker je obveznost mednarodne skupnosti in posameznih držav zagotoviti, da bodo tisti, ki so odgovorni za kršitve mednarodno priznanih človekovih pravic in humanitarnega prava, storjene med sirskim konfliktom, odgovarjali za svoja dejanja; ker je to mogoče narediti v okviru veljavnih nacionalnih in mednarodnih pravnih sredstev, vključno z nacionalnimi in mednarodnimi sodišči, ali v okviru ad hoc mednarodnih kazenskih sodišč, ki jih je treba še ustanoviti; ker se lahko poleg take osebne kazenske odgovornosti tudi države pod določenimi pogoji preganjajo zaradi kršitev obveznosti iz mednarodnih pogodb in konvencij, ki so v pristojnosti Meddržavnega sodišča, vključno s Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984 in Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948;

S.  ker bi morala mednarodna skupnost dejavneje podpreti demokratično in sekularno opozicijo barbarskemu sirskemu režimu; ker je v sedanjih razmerah sekularna opozicija izredno šibka, civilisti pa so ujeti bodisi med džihadističnimi teroristi, islamskimi skrajneži in kurdskimi separatisti bodisi med podporniki Asadovega režima, zaradi česar bo nacionalno spravo in ponovno doseganje soglasja, ki bi lahko prineslo mir v Siriji, izredno težko zagotoviti;

T.  ker se je proces pogajanj med sirskimi notranjimi akterji začel 23. februarja 2017 v Ženevi, pri čemer je temeljil na resoluciji Varnostnega sveta št. 2254 (2015), ki se osredotoča na zadeve upravljanja, vključno z novo sirsko ustavo, izvedbo volitev in načela, določena v ženevskem sporočilu iz leta 2012; ker na podlagi pogajanj v Ženevi do zdaj še ni bil dosežen konkretni napredek pri doseganju mirne rešitve za krizo v Siriji;

U.  ker je 5. aprila 2017 EU sopredsedovala konferenci o podpiranju prihodnosti Sirije in regije, na kateri so sodelovali predstavniki več kot 70 držav in mednarodnih organizacij ter mednarodne in sirske civilne družbe; ker je ta konferenca izhajala iz predhodnih konferenc v Kuvajtu in Londonu, na njej pa je bil dogovorjen celovit pristop h krizi v Siriji, vključno s finančnimi zavezami; ker sta podpora in zavezanost mednarodne skupnosti še naprej bistveni za doseganje mirne prihodnosti v Siriji in širši regiji;

V.  ker so Rusija, Iran in Turčija 4. maja 2017 v Kazahstanu dosegli dogovor o vzpostavitvi štirih območij za umiritev razmer; ker ta dogovor nima nobenega varstva ali mehanizma za izvedbo in skladnost, Asadov režim pa je zavrnil nadzor Združenih narodov; ker sirska opozicija ne more podpreti tega dogovora v njegovi sedanji obliki, ki jo podpira Iran; ker bi moral ta dogovor potrditi še Varnostni svet ZN;

W.  ker je strategija EU za Sirijo pregled regionalne strategije EU za Sirijo in Irak ter za odziv na grožnjo skupine Daiš, ki je je Svet nazadnje pregledal in posodobil 23. maja 2016;

X.  ker so prizadevanja EU pri zagotavljanju humanitarne podpore in načrtovanju prihodnosti Sirije vredna pohvale; ker bi morala EU paziti na to, da ne bi zagotavljala brezpogojne pomoči za obnovo Sirije, ki bi jo vodili in nadzirali Asad ter njegova zaveznika Rusija in Iran; ker se Asadu, Rusiji pod vodstvom Putina in Iranu ne bi smelo dovoliti, da se izognejo gospodarskim posledicam svojih vojaških intervencij; ker bi bilo zato treba vzpostaviti verodostojno in vključujočo politično rešitev za oboroženi konflikt, o kateri se bodo dogovorile vse strani, teroristične skupine pa bodo izključene;

Y.  ker bi morala obnova Sirije temeljiti na pristopu od spodaj navzgor in uspešni krepitvi vloge lokalnih akterjev, s čimer bi izključili znane teroristične skupine;

1.  poziva sirski režim in njegova zaveznika Rusijo in Iran, naj takoj prenehajo z vsesplošnim bombardiranjem, ubijanjem in nasiljem nad sirskim prebivalstvom ter omogočijo takojšen neoviran dostop za humanitarne konvoje in pomoč; opozarja predstavnike sirskega, ruskega in iranskega režima, da so po mednarodnem kazenskem pravu odgovorni za grozljive zločine, ki jih še naprej izvajajo v Siriji;

2.  najostreje obsoja nenehne, sistematične, vsesplošne in hude kršitve in zlorabe človekovih pravic ter vse kršitve mednarodnega humanitarnega prava, ki jih ob podpori Rusije in Irana vršijo Asadove sile, pa tudi nedržavne, oborožene teroristične skupine, zlasti ISIL/Daiš, Fronta Fatah Al Šam/al Nusra in druge džihadistične skupine;

3.  poziva Rusijo, Iran in druge zunanje strani v konfliktu, naj prenehajo s svojimi uničujočimi posredovanji v sirskem konfliktu ter naj uporabijo svoj vpliv na Asada, da bi zagotovili popolno prekinitev sovražnosti in končanje obleganj;

4.  ponovno opozarja vse strani, da je mogoče vključujoče premirje po vsej državi in vzajemno sprejemljivo mirno rešitev sirske krize doseči pod okriljem Združenih narodov in, kot je navedeno v ženevskem sporočilu iz leta 2012 in resoluciji Varnostnega sveta ZN št. 2254 (2015), s podporo posebnega odposlanca generalnega sekretarja za Sirijo Staffana de Misture ter ključnih mednarodnih in regionalnih akterjev; je seznanjen s pogovori v Astani z namenom doseganja dogovora;

5.  je seznanjen z nedavnim memorandumom, ki v Sirij vzpostavlja območja za umiritev razmer ter so ga podpisali Rusija, Iran in Turčija, ki jamčijo za štiri območja prepovedi letenja; poziva podpisnike memoranduma in sirski režim, naj učinkovito izvršujejo dogovor in prekinejo vse sovražnosti, ki neposredno vplivajo na sirsko prebivalstvo; obžaluje dejstvo, da je sirski režim zavrnil spremljanje izvajanja memoranduma s strani Združenih narodov;

6.  obžaluje dejstvo, da na srečanju G7 v Italiji ni bilo mogoče doseči dogovora o uvedbi sankcij proti ruskemu režimu zaradi njegovega bombardiranja sirskega prebivalstva in njegove stalne podpore Asadovemu režimu;

7.  pozdravlja prizadevanja predstavnikov več kot 70 držav na konferenci o podpori za prihodnost Sirije in širše regije, ki je potekala 4. in 5. aprila 2017 v Bruslju, in sprejete finančne zaveze; pozdravlja dejstvo, da so se udeleženci zavezali zagotoviti 5,6 milijarde EUR za leto 2017 in obenem dali tudi večletno zavezo za zagotovitev 3,47 milijarde EUR za obdobje 2018–2020; opozarja, da se stroški za obnovo Sirije ocenjujejo na približno 200 milijard USD; poziva mednarodno skupnost, naj izpolni neporavnane zaveze za humanitarno podporo v Siriji in njenih sosednjih državah;

8.  ugotavlja, da je večina beguncev iz Sirije pobegnila v sosednje države, vključno z Libanonom, Jordanijo in Turčijo; v zvezi s tem pozdravlja nove partnerske prednostne naloge, o katerih se je EU dogovorila z Jordanijo in Libanonom, ter poenostavitev pravil o poreklu blaga za izvoz iz Jordanije; obžaluje, da veliko beguncev v Jordaniji in Libanonu še vedno živi v negotovih socialnih in gospodarskih razmerah ter pogosto ne more najti (zakonite) zaposlitve; poziva jordanske in libanonske organe, naj si prizadevajo za odpravo preostalih (neformalnih) ovir, podpirajo širše priložnosti za samozaposlitev ter uresničijo zaveze glede ustvarjanja novih delovnih mest za ženske in mlade;

9.  pozdravlja gostoljubnost Turčije, ki je sprejela skoraj 3 milijone beguncev; spodbuja turško vlado, naj vsem sirskim beguncem izda delovno dovoljenje; je seznanjen z izjavo EU in Turčije; obžaluje dejstvo, da je bilo ob koncu februarja 2017 le 3 565 sirskih beguncev nastanjenih v Evropi v skladu z dogovorom 1 : 1, sklenjenim s Turčijo; poziva države članice EU, naj naredijo več za uresničitev svojih zavez glede preselitve sirskih beguncev iz Turčije;

10.  poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj si na vse načine prizadeva za oživitev mirovnih pogajanj pod vodstvom Združenih narodov in zahteva dejavnejšo vlogo v teh pogajanjih, pri čemer naj se izkoristi finančna zmogljivost EU in pripravljenost nameniti znatna sredstva za obnovo Sirije; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj dejavno podpre sirsko civilno družbo in tiste, ki želijo demokratično, pluralistično in vključujočo Sirijo, ter jih bolj vključi v svoja prizadevanja za prihodnost sirskega prebivalstva; spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj sodeluje s sirskim prebivalstvom, da bi razvili lokalizirane strategije obnove za različne dele in regije Sirije;

11.  najostreje obsoja grozovit kemični letalski napad na kraj Kan Šejkun v provinci Idlib 4. aprila 2017, v katerem je bilo ubitih najmanj 70 civilistov, tudi otroci in humanitarni delavci, od katerih so mnogi kazali znake zastrupitve s plinom; ugotavlja, da so trditve o uporabi kemičnega orožja verodostojne glede na predhodno oceno, ki jo je v okviru misije za ugotavljanje dejstev izvedla OPCW; poudarja, da bodo tisti, ki so odgovorni za te napade, odgovarjali pred sodiščem; ponovno opozarja, da se je sirski režim s podpisom Konvencije o kemičnem orožju izrecno zavezal, da ne bo uporabljal kemičnega orožja; obžaluje veto Rusije na zadnjo resolucijo Varnostnega sveta ZN, ki obsoja napad in poziva k preiskavi;

12.  obžaluje stalno uporabo dezinformacij in laži, ki izvirajo iz ruskega in Asadovega režima, vključno z obrekovanjem belih čelad in širjenjem napačnih informacij o storilcih nedavnega kemičnega napada 4. aprila 2017;

13.  ponovno poziva, da tisti, ki so zakrivili vojna hudodelstva, genocid in hudodelstva zoper človečnost, zanje odgovarjajo in se soočijo s posledicami; poudarja, da bodo tisti, ki so za te zločine odgovorni, privedeni pred sodišče; ostaja prepričan, da dejanske rešitve konflikta in trajnega miru v Siriji ne bo, če ne bodo vse strani odgovarjale za storjena hudodelstva; poudarja, da so vojna hudodelstva, ki so jih zakrivili režim in opozicijske sile, čeprav slednje v manjšem obsegu, primerna za mednarodni pregon;

14.  poziva vse države članice EU, naj zagotovijo, da se hudodelstva zoper človečnost, genocid in vojna hudodelstva v nacionalnem pravu obravnavajo kot kazniva dejanja, ter poziva vse države članice EU, naj take zločine, ki so jih v Siriji storili sirski državljani in državljani tretje države, preganjajo v svojih nacionalnih pristojnostih; v zvezi s tem pozdravlja odločitev Španije, da bo obravnavala kazensko ovadbo zoper devet sirskih agentov obveščevalne službe zaradi mučenja in drugih kršitev človekovih pravic;

15.  ponovno opozarja na načelo splošne sodne pristojnosti; ponovno izraža svojo podporo predložitvi sirske zadeve Mednarodnemu kazenskemu sodišču; obžaluje dejstvo, da se ta možnost še vedno blokira v Varnostnemu svetu;

16.  meni, da države, vključno z državami članicami EU, lahko posamezno začnejo postopke zoper druge države pred Meddržavnim sodiščem (ICJ) zaradi kršenja obveznosti, ki izhajajo iz mednarodnih pogodb in konvencij, vključno s Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984 ter Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948; v zvezi s tem poziva vse države članice EU, naj sirsko zadevo predložijo ICJ, da bi se ugotovila odgovornost držav in da bi jasno pokazali svojo pripravljenost za določitev odgovornosti za grozljive zločine, storjene v Siriji;

17.  poziva mednarodno skupnost, EU in njene države članice, naj sodelujejo z Združenimi narodi pri vzpostavitvi mednarodnega kazenskega sodišča, da bi pred sodišče privedli in kazensko preganjali nedržavne akterje in posameznike, odgovorne za vojna hudodelstva, hudodelstva zoper človečnost in genocid, storjene v Siriji;

18.  pozdravlja vzpostavitev Mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila storjena v Sirski arabski republiki od marca 2011; obžaluje dejstvo, da ta mehanizem še vedno ni v celoti financiran; poziva vse države članice, naj izpolnijo svoje zaveze v zvezi s tem;

19.  poudarja ključni pomen delovanja lokalnih in mednarodnih organizacij civilne družbe ter nevladnih organizacij pri dokumentiranju dokazov o vojnih hudodelstvih, hudodelstvih zoper človečnost in drugih kršitvah, vključno z uničevanjem kulturne dediščine; poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo nadaljnjo in celovito podporo tem akterjem; poziva EU in njene države članice, naj ustrezno financira organizacije, ki izvajajo preiskave na podlagi splošno dostopnih podatkov in digitalno zbirajo dokaze o vojnih hudodelstvih in hudodelstvih zoper človečnost, da se zagotovi, da bodo storilci odgovarjali pred sodiščem;

20.  pozdravlja prizadevanja humanitarnih delavcev za zagotavljanje močno potrebne pomoči, hrane, vode in zdravil tistim, ki so ujeti zaradi konflikta, in vse vpletene strani ponovno poziva, naj zagotovijo varen, neoviran dostop humanitarnih agencij do civilistov, ki jih je prizadela vojna; močno obsoja namerno pretirane, nesorazmerne in vsesplošne napade na civiliste, vključno z otroki, konvoje z evakuiranimi prebivalci, humanitarno in zdravstveno osebje ter civilno infrastrukturo, kot so šole in bolnišnice;

21.  pozdravlja zadnji pregled omejevalnih ukrepov EU zoper Sirijo z dodatkom posameznikov, ki so soodgovorni za uporabo kemičnega orožja in zatiranje civilnega prebivalstva v državi; poudarja, da bi morala EU v sodelovanju s svojimi mednarodnimi partnerji proučiti vse razpoložljive možnosti, vključno s pomočjo iz zraka in vzpostavitvijo območij prepovedi letenja;

22.  poziva, naj se ta resolucija prevede v arabščino;

23.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, Združenim narodom, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo in vsem stranem, udeleženim v konfliktu.