Predlog resolucije - B8-0410/2017Predlog resolucije
B8-0410/2017

PREDLOG RESOLUCIJE o humanitarnih razmerah v Jemnu

12.6.2017 - (2017/2727(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Ángela Vallina, Javier Couso Permuy, Marie-Christine Vergiat, Maria Lidia Senra Rodríguez, Malin Björk, Paloma López Bermejo, Martina Michels, Kateřina Konečná, Merja Kyllönen, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Kostadinka Kuneva, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Barbara Spinelli, João Pimenta Lopes v imenu skupine GUE/NGL

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0407/2017

Postopek : 2017/2727(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0410/2017
Predložena besedila :
B8-0410/2017
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8-0410/2017

Resolucija Evropskega parlamenta o humanitarnih razmerah v Jemnu

(2017/2727(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjav o Jemnu, ki sta jih podala generalni sekretar OZN Ban Ki Mun in njegov posebni odposlanec za Jemen Ismail Uld Šejk Ahmed, zlasti po njegovem obisku v Sano od 21.do 24. maja 2017,

–  ob upoštevanju izjav Jamieja McGoldricka z Urada OZN za usklajevanje humanitarnih aktivnosti v Jemnu z dne 28. marca 2017 o humanitarnih razmerah v Jemnu dve leti po izbruhu konflikta, z dne 7. maja 2017 o nujni zagotovitvi financiranja in humanitarnega dostopa do Jemna in skozi to državo ter z dne 24. maja 2017 o nujni potrebi po sredstvih za zaustavitev širitve kolere,

–  ob upoštevanju sklepov sveta za zunanje zadeve z dne 16. novembra 2015 in 3. aprila 2017 o Jemnu ter sklepov podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Jemnu, zlasti z dne 8. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju Celovitega načrta za odziv: izbruh kolere v Jemnu Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA), ki je bil posodobljen 23. maja 2017, in njegovega načrta za humanitarno pomoč Jemnu za obdobje med januarjem in decembrom 2017,

–  ob upoštevanju ustreznih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti z dne 14. aprila 2015 (S/RES/2216), 24. februarja 2016 (S/RES/2266) in 23. februarja 2017 (S/RES/2342),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Jemnu, zlasti z dne 9. julija 2015[1] in 25. februarja 2016[2],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal[3],

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov in načel mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju člena 123(2)Poslovnika,

A.  ker dolgotrajni spopadi med hutijevci in jemensko vlado trajajo že več kot dve leti, kar je privedlo do sedanje humanitarne krize v državi, vključno s izbruhom kolere, ki se hitro in obsežno širi;

B.  ker je 14. maja 2017 jemensko ministrstvo za javno zdravje in prebivalstvo razglasilo izredne razmere, ker naj zdravstveni sistem ne bi zmogel zajeziti te neprecedenčne zdravstvene katastrofe, zaradi katere so doslej zabeležili 14.000 primerov suma okužbe ter 186 z njo povezanih smrtnih primerov; ker se v prihodnjih šestih mesecih pričakuje dodatnih 98.126 primerov;

C.  ker je za izvajanje dejavnosti v okviru Celovitega načrta za odziv urada OCHA do oktobra 2017 potrebnih 66,7 milijonov USD, da bi zaustavili širitev izbruha kolere, preprečili nadaljnje širjenje in čim bolj zmanjšali tveganje ponovnega izbruha;

D.  ker koalicija pod vodstvom Saudove Arabije, ki jo podpirajo Združene države Amerike, sestavljajo pa jo Združeni arabski emirati, Katar, Bahrajn, Kuvajt, Jordanija, Maroko in Sudan, že od 26. marca 2015 z zračnimi napadi bombardira Jemen, namen pa je vrnitev Hadija na oblast; ker je ta koalicija zagrešila hude kršitve, vključno z bombardiranjem domov, tržnic, bolnišnic in šol, posledica česar je bila na tisoče civilnih smrtnih žrtev, med katerimi je bilo največ žensk in otrok; ker je Saudova Arabija uvedla skoraj popolno blokado proti Jemnu, ki pa je močno odvisen od uvoza; ker koalicija z blokado goriva in napadi na civilno infrastrukturo krši mednarodno humanitarno pravo;

E.  ker so ti spopadi med hutijevci in vlado Jemna, ki se zaradi vojaških napadov koalicije pod vodstvom Saudove Arabije le še zaostrujejo, v Jemnu povzročili izredne humanitarne razmere; ker je Jemen država z največjo krizo v varnosti svetovne preskrbe s hrano, v kateri približno 80 % prebivalstva – približno 21 milijonov ljudi – nujno potrebuje kakšno obliko humanitarne pomoči, da bi izpolnili njihove nujne potrebe po hrani, zdravilih in gorivu;

F.  ker več kot milijon državnih uslužbencev že osem mesecev ni prejelo plače, saj so pripadniki milice ukradli denar iz jemenske centralne banke; ker se je zaradi tega v težkem položaju znašlo več kot osem milijonov ljudi in številne družine so se znašle na robu skrajne revščine in lakote;

G.  ker sta podhranjenost in kolera med seboj povezani; ker se 17 milijonov prebivalstva sooča z negotovostjo pri preskrbi s hrano, pri čemer 7 milijonov ljudi trpi zaradi lakote, 3,3 jih je ekstremno podhranjenih, 462.000 otrok pa se je znašlo v primežu hude akutne podhranjenosti;

H.  ker je po poročanjih oborožena skupina Ansar Alah zagrešila obsežne kršitve, vključno z uporabo protipehotnih min; ker so sile predsednika Hadija ter zavezniki in oborožene skupine zagrešile tudi izvensodne usmrtitve; ker so jemenske udeležene strani v konfliktu odgovorne za vsesplošne napade na civiliste in civilno infrastrukturo, onemogočanje dostave humanitarne pomoči, samovoljne aretacije, prisilna izginotja in mučenje;

I.  ker je nasilje v tem času osredotočeno na zahodno obalo province Taiz, kjer se provladne sile poskušajo prebiti iz okrožij Al Dubab in Al Mokha do pristaniškega mesta Al Hoeida in v notranjost države do mesta Taiz; ker je bilo več kot 50.000 prebivalcev ubitih, ranjenih ali pohabljenih; ker OZN odločno poziva organe in različne skupine, naj omogočijo stalen dostop do obleganih mest, kar bi omogočilo zagotavljanje pomoči ljudem v stiski, saj je bila vojna v Jemnu uvrščena v najvišjo kategorijo humanitarne krize; ker je več tisočim beguncem uspelo zbežati v sosednje države;

J.  ker se država sooča s humanitarno katastrofo, grozi pa ji tudi lakota, zaradi izbruha kolere pa so se te razmere le še poostrile; ker so jemenske družine še vedno prisiljene zapuščati svoje domove zaradi zračnih napadov, obstreljevanja in nasilja, posledica česar je več milijonov notranje razseljenih oseb; ker je več kot 8 milijonov ljudi izgubilo zanesljiv in varen dostop do pitne vode, saj je bila v spopadih uničena večina vodnega omrežja; ker večina Jemencev nima ustreznega dostopa do zdravstvene oskrbe;

K.  ker so donatorji na prireditvi na visoki ravni za humanitarno krizo v Jemnu obljubili, da bodo zagotovili 1,1 milijarde USD, kar je le 24 % celotne načrtovane humanitarne pomoči;

L.  ker je bilo v nasilju ubitih najmanj 1540 otrok, 2450 pa jih je bilo ranjenih, medtem ko jih naj bi bilo več kot 1550 rekrutiranih za boj ali izvajanje vojaških dejavnosti; ker je vsaj 1,8 milijona otrok moralo opustiti šolanje, poleg 1,6 milijona otrok, ki se niso šolali že pred začetkom konflikta;

M.  ker so ženske v Jemnu že od nekdaj močno izpostavljene zlorabam v obliki porok otrok in nasilja, saj država v zakonodaji nima opredeljene minimalne starosti; ker imajo ženske manj možnosti kot moški za dostop do zdravstvene oskrbe, lastništva nepremičnin, izobraževanja in usposabljanja; ker se je njihov položaj zaradi konflikta še poslabšal, pri čemer je približno 2,6 milijona žensk in deklet izpostavljenih tveganju za nasilje na podlagi spola; ker se je v zadnjih dveh letih znatno povečalo število porok otrok; ker za okoli 30 % razseljenih gospodinjstev skrbijo ženske; ker zdravila za številne kronične bolezni niso več na voljo in ima Jemen eno najvišjih stopenj umrljivosti mater; ker je večja verjetnost, da bodo podhranjene nosečnice in doječe matere zbolele za kolero, bolj pa so tudi izpostavljene nevarnosti krvavitev, zaradi česar je zanje povečano tveganje zapletov in smrti med porodom;

N.  ker se v Jemnu nahaja okoli 280.000 beguncev, predvsem iz Somalije, Jemen pa je edina država na Arabskem polotoku, podpisnica begunske konvencije in protokola; ker je treba ob zaostrovanju konflikta zaščititi tudi te begunce; ker naj bi se okoli 30.600 Somalcev vrnilo v Somalijo, urad za begunce (UNHCR) pa je vzpostavil službo za pomoč pri vrnitvi;

O.  ker sta konflikt in posledični varnostni vakuum povzročila nevarno širjenje ekstremističnih skupin v državi, zlasti na področjih Abjan, Albaeda in Šabva; ker je Al Kaida utrdila svojo prisotnost na Arabskem polotoku, Daiš pa nadaljuje svoje operacije napadov in ubojev;

P.  ker je bil 22. maja 2017 napaden konvoj posebnega odposlanca OZN za Jemen; ker so bili prekinjena pogajanja pod okriljem Združenih narodov, politične rešitve za konflikt pa še zdaleč ni na obzorju;

Q.  ker je Jemen ena od najrevnejših držav na svetu; ker je polovica jemenskih prebivalcev že pred začetkom vojne živela pod pragom revščine, dve tretjini mladih je bilo nezaposlenih, osnovne socialne storitve pa se bile na robu zloma;

R.  ker se konflikt predstavlja kot konflikt med šiiti in suniti v poskusu, da bi prikrili prave geopolitične razloge zanj; ker Saudova Arabija obtožuje hutijevce, da jih podpira Iran, ter jih vidi kot grožnjo za svojo varnost; ker ima kompleksnost konflikta v Jemnu elemente posredniške vojne, kjer so močno prisotne skupine Al Kaide ter separatistična gibanja in zaiditski šiitski uporniki na severu, na jugu pa spopadi med hutijevci in oboroženimi skupinami; ker se je zaradi konflikta širila prisotnost pridruženih skupin Daiša v državi;

S.  ker sta EU in OZN uvedli embargo na orožje proti Jemnu, EU pa je uvedla še dodatne sankcije proti hutijevskim voditeljem; ker hkrati države članice EU, kot so Združeno kraljestvo, Španija, Francija, Italija in Nemčija, še naprej prodajajo orožje Saudovi Arabiji; ker so Združeno kraljestvo, Francija in Španija bistveno povečale svojo dobavo orožja stranem, vpletenim v konflikt; ker je Saudova Arabija največji kupec orožja Združenega kraljestva, ki je največji dobavitelj orožja državam Sveta za sodelovanje arabskih zalivskih držav; ker je koalicija za nadzor orožja izjavila, da je ta trgovina v nasprotju z obveznostmi Združenega kraljestva v okviru Pogodbe o trgovini z orožjem, skupnega stališča EU o izvozu orožja in konsolidiranih meril Združenega kraljestva o izvozu orožja;

T.  ker imajo ZDA v Jemnu blizu mesta Al Huta na jugu države vojaško letalsko oporišče Al Anad, od koder Američani vodijo napade z oboroženimi brezpilotnimi letali na domnevne člane lokalne veje Al Kaide; ker ZDA z napadi z brezpilotnimi letali in izvensodnimi poboji v Jemnu od leta 2002 dalje prispevajo k destabilizaciji razmer v državi; ker je po poročanju Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR) o Jemnu v napadih z brezpilotnimi letali ubitih več civilistov kot domnevnih teroristov oziroma članov Al Kaide;

U.  ker je bilo po podatkih urada za raziskovalno novinarstvo od začetka vojaških operacij leta 2002 do v takšnih misijah ubitih najmanj 424 oseb, tudi otrok; ker se je število smrtonosnih izventeritorialnih operacij, ki so jih v Jemnu izvedle ZDA, odkar vlada Trumpova administracija, drastično povečalo, pri čemer je bilo po poročanju urada za raziskovalno novinarstvo vsaj 90 napadov potrjenih, vključno z dvema kopenskima napadoma; ker obstajajo dokazi, da države članice EU, kot so Združeno kraljestvo, Italija in Nemčija, te smrtonosne operacije posredno ali neposredno podpirajo z obveščevalnimi podatki in drugimi sredstvi;

V.  ker je nekdanji predsednik Saleh veljal za zaveznika ZDA in je prejel več milijonov dolarjev pomoči za „boj proti terorizmu“ in usposabljanje vojske; ker se je orožje, prejeto v okviru te pomoči, uporabilo proti jemenskemu prebivalstvu, sedaj pa se uporablja v spopadih med različnimi skupinami;

W.  ker ima Jemen zaradi svoje zemljepisne lege v ožini med Rdečim morjem, ki vodi k Sueškemu prekopu, in Adenskim zalivom strateški pomen, povezan s pomembnimi morskimi potmi in energetskimi viri;

1.  je globoko zaskrbljen zaradi nenehnih konfliktov v Jemnu, ki so privedli do sedanje humanitarne krize, razmere pa so še dodatno poostrile ob nedavnem izbruhu kolere;

2.  izraža zaskrbljenost zaradi težav OZN pri pridobivanju potrebnih sredstev za humanitarno pomoč in zaradi tega, ker države članice EU niso zagotovile sredstev, ki so bila obljubljena na donatorski konferenci;

3.  poudarja, da je kolero mogoče preprečiti in zdraviti, zato ta bolezen ne bi smela terjati smrtnih žrtev; poziva mednarodno skupnost, zlasti države članice EU, naj prispevajo sredstva v načrt za humanitarni odziv na krizo v Jemnu;

4.  obsoja uporabo nasilja nad civilisti pri kateri koli strani v konfliktu ali teroristih ali drugih oboroženih skupinah, ki je državo pahnilo v hudo humanitarno krizo in povzročilo na tisoče ranjenih in ubitih med civilisti ter več milijonov razseljenih oseb; izreka najgloblje sožalje družinam žrtev;

5.  poziva strani, vpletene v konfliktu, naj sprejmejo vse ukrepe, potrebne za preprečevanje vseh oblik nasilja nad civilnim prebivalstvom in odzivanje nanje, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola; ostro obsoja kršitve otrokovih pravic; je resno zaskrbljen zaradi poročil, da hutijevske sile, Ansar Al Šarija in vladne sile uporabljajo otroke vojake ter da imajo otroci omejeni dostop do najosnovnejšega zdravstvenega varstva in izobraževanja; poziva, naj odgovorni za kršitve in zlorabo človekovih pravic ali kršitve mednarodnega humanitarnega prava odgovarjajo za svoja dejanja;

6.  obsoja vojaške napade v Jemnu, ki jih je izvedla koalicija pod vodstvom Saudove Arabije, ter pomorsko blokado, ki jo je Saudova Arabija uvedla v pristaniščih Jemna; je prepričan, da je posredovanje Saudove Arabije namenjeno krepitvi njenega nadzora v regiji, kar bo prineslo le več trpljenja prebivalcem Jemna in globljo razdelitev med narodi na Bližnjem vzhodu; je zaskrbljen zaradi poostritve napetosti na tem območju, potem ko so Saudova Arabija, nato še Združeni arabski emirati in druge države, sprejeli odločitev o izvajanju diplomatske in ekonomske blokade proti Katarju;

7.  želi opomniti vse strani, zlasti Saudovo Arabijo in njeno koalicijo, na njihovo odgovornost, da zagotovijo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah, kar pomeni zaščito civilistov, nenapadanje civilne infrastrukture ter zagotavljanje varnega in neoviranega dostopa humanitarnih organizacij do države;

8.  poziva Saudovo Arabijo in njeno koalicijo, naj zagotovijo, da bodo vsa pristanišča in kopenske poti ostale odprte, ter predvsem, naj si prizadevajo za preprečevanje napadov na Al Hudajdo in ponovno odprejo letališče v Sani;

9.  je zaskrbljen, ker lahko Al Kaida na Arabskem polotoku in Daiš izkoristita poslabšanje političnih in varnostnih razmer v Jemnu; želi opomniti, da so vsa teroristična dejanja kazniva in neupravičena ne glede na njihov motiv ter kje, kdaj in kdo jih zagreši;

10.  priznava in ponovno poudarja svojo popolno podporo za prizadevanja OZN in posebnega odposlanca generalnega sekretarja za Jemen; obsoja hude napade na njegov konvoj med letališčem in sedežem OZN 22. maja 2017;

11.  ponavlja, da je za konflikt v Jemnu možna le politična rešitev; zato nujno poziva vse strani v Jemnu, naj se takoj sporazumejo o prenehanju sovražnosti pod nadzorom OZN, kar bi bil prvi korak k obnovitvi mirovnih pogajanj, ki bi privedle do vključujočih pogajanj pod jemenskim vodstvom, da bi v državi ponovno vzpostavili mir; vse strani poziva, naj preprečijo vojaške akcije v Al Hodeidi;

12.  meni, da bi bilo treba pri iskanju dolgoročnih rešitev upoštevati osnovne vzroke revščine in nestabilnosti v državi ter legitimne zahteve in želje jemenskega prebivalstva; ponovno izraža podporo mirnim političnim prizadevanjem za zaščito suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Jemna;

13.  globoko obžaluje, da mednarodna skupnost in množični mediji v zadnjih dveh letih niso namenjali dovolj pozornosti konfliktu, ki je privedla do sedanje humanitarne katastrofe v Jemnu;

14.  zavrača vsako tuje vojaško posredovanje v državi, pa naj bo saudsko ali iransko, arabsko ali zahodno; poudarja, da vojna v Jemnu ni zgolj konflikt med šiiti in suniti; obsoja instrumentalizacijo verskih razlik, zlasti s strani Saudove Arabije, za podžiganje politične krize in sektaških vojn;

15.  obsoja EU, ker je dopuščala diktatorske režime v regiji in z njimi sodelovala; je močno kritičen do vloge, ki so jo imela različna zahodna posredovanja v zadnjih letih pri spodbujanju zaostrovanja konfliktov na območju; poudarja, da konfliktov v regiji ni mogoče rešiti po vojaški poti; zavrača uporabo pojmovanja „odgovornost zaščititi“, ki jo vpletene strani v konfliktu uporabljajo kot pretvezo, saj se s tem krši mednarodno pravo in ne nudi ustrezne pravne podlage, s katero bi upravičili enostransko uporabo sile;

16.  poziva mednarodno skupnost, zlasti države članice EU, kot so Združeno kraljestvo, Francija, Španija in Nemčija, naj prenehajo dobavljati orožje vsem vojskujočim se stranem v državi ter naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev posredne ali neposredne dobave, prodaje ali prenosa orožja posameznikom in skupinam ter tistim, ki delujejo v njihovem imenu, ali v njihovo korist, v Jemnu, v skladu z embargom EU na orožje proti Jemnu, kot je opredeljeno v odstavku 14 resolucije varnostnega sveta OZN 2216(2015);

17.  močno kritizira intenzivno trgovino z orožjem med državami članicami EU in različnimi državami v regiji, kar velja za Združeno kraljestvo, Španijo, Francijo in Nemčijo; poziva k takojšnji prekinitvi dobave orožja in vojaške podpore Saudovi Arabiji in njenim koalicijskim partnerjem; v zvezi s tem poziva Svet, naj preveri, ali je prišlo do kršitev kodeksa ravnanja EU glede izvoza orožja, ter sprejme ukrepe za zagotovitev, da bodo vse države članice ta kodeks dosledno spoštovale;

18.  obsoja čedalje večjo uporabo brezpilotnih zrakoplovov, ki jih v okviru izventeritorialnih operacij uporablja Trumpova administracija Združenih držav Amerike; odločno nasprotuje uporabi brezpilotnih zrakoplovov pri izvensodnih in izventeritorialnih pobojih; zahteva prepoved uporabe brezpilotnih zrakoplovov za ta namen v skladu z omenjeno resolucijo z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov, v kateri se v odstavkih 2(a) in 2(b) visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, države članice in Svet poziva, naj nasprotujejo praksi zunajsodnih načrtnih ubojev in se jo prepove ter naj zagotovijo, da države članice v skladu s svojimi pravnimi zavezami ne bodo zagrešile nezakonitih načrtnih ubojev ali pomagale drugim državam pri takšnih ubojih;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam držav članic, vladi Jemna, članicam Sveta za sodelovanje arabskih zalivskih držav in generalni skupščini OZN.