Postopek : 2017/2732(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0440/2017

Predložena besedila :

B8-0440/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/07/2017 - 8.13
CRE 05/07/2017 - 8.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0305

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 251kWORD 53k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0440/2017
28.6.2017
PE605.558v01-00
 
B8-0440/2017

k vprašanju za ustni odgovor B8-0319/2017

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o oblikovanju ambiciozne industrijske strategije EU kot prednostne naloge za rast, delovna mesta in inovacije v Evropi (2017/2732(RSP))


Massimiliano Salini v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlamenta o oblikovanju ambiciozne industrijske strategije EU kot prednostne naloge za rast, delovna mesta in inovacije v Evropi (2017/2732(RSP))  
B8-0440/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 9, 151, 152, 153(1) in (2) ter 173,

–  ob upoštevanju naslova II „Svoboščine“ in naslova IV „Solidarnost“ Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Pogodbe o Evropski uniji (PEU), zlasti člena 5(3) PEU, ter Protokola št. 2 o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti (COM(2010)0682),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom Trgovina za vse: Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju političnih usmeritev predsednika Junckerja z naslovom Nov začetek za Evropo: moj načrt za delovna mesta, rast, pravičnost in demokratične spremembe,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom(2),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. decembra 2016,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o agendi za konkurenčnost industrije, o digitalizaciji evropske industrije ter o svežnju o tehnologijah enotnega digitalnega trga in modernizaciji javnih storitev,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije(3),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za konkurenčnost z dne 29. maja 2017 o prihodnji strategiji na področju industrijske politike,

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 23. junija 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. junija 2016 o konkurenčnosti evropske železniške dobavne industrije(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o jeklarskem sektorju v EU: zaščita delavcev in industrije(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. septembra 2015 o družinskih podjetjih v Evropi(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2016 o skladni politiki EU za kulturno in kreativno industrijo(7),

–  ob upoštevanju Pariškega sporazuma, ki ga je Evropski parlament ratificiral 4. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju svojega mandata za sveženj ukrepov za krožno gospodarstvo, ki je bil odobren 14. marca 2017,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o oblikovanju ambiciozne industrijske strategije EU kot prednostne naloge za rast, delovna mesta in inovacije v Evropi (O-000047/2017 – B8-0319/2017),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker ima evropska industrija na svetovni ravni vodilno vlogo v mnogih industrijskih sektorjih; ker predstavlja več kot polovico evropskega izvoza, približno 65 % naložb v raziskave in razvoj in več kot 50 milijonov delovnih mest (v obliki neposrednih in posrednih delovnih mest, kar je 20 % vseh delovnih mest v Evropi); ker pa se je prispevek evropske industrije k BDP-ju EU v zadnjih 20 letih z 19 % zmanjšal na manj kot 15,5 %;

B.   ker 65 % odhodkov podjetij za raziskave in razvoj prihaja iz proizvodnega sektorja, a se ta delež zmanjšuje, zaradi česar je krepitev naše industrijske osnove bistvenega pomena za ohranjanje in okrepitev strokovnega znanja in izkušenj v EU; ker je za dosego digitalnega razvoja, ki velja za prednostno nalogo v okviru sklada EFSI, potrebna močna industrijska osnova;

C.  ker se mala in srednja podjetja, ki predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij in so hrbtenica industrije EU, zaradi svetovnih gospodarskih sprememb in zaradi finančnih in upravnih ovir soočajo z velikimi izzivi;

D.  ker je danes več kot 60 % vseh podjetij družinskih podjetij in ker zagotavljajo do 50 % vseh delovnih mest v zasebnem sektorju v Evropski uniji;

E.  ker podjetnice predstavljajo le 31 % evropskih samozaposlenih in 30 % zagonskih podjetnikov;

F.  ker se vloga evropske industrije v svetovnem merilu zmanjšuje in mora politika EU podpirati evropsko industrijo, da bi povečala njeno konkurenčnost in zmogljivost vlaganja v Evropo; ker se sooča tudi s socialnimi in okoljskimi izzivi;

G.  ker lahko krožno gospodarstvo zelo pozitivno vpliva na ponovno industrializacijo Evrope ter na zmanjšanje porabe energije in odvisnosti od surovin iz tretjih držav; ker so naložbe v energijo iz obnovljivih virov in energetsko učinkovitost eno od (ključnih) gonil za spodbujanje industrijskih izdelkov, ki lahko sprožijo pozitivno razvojno spiralo, a bi bilo treba pri okoljski politiki hkrati vedno upoštevati in podpirati konkurenčnost evropske industrije;

H.  ker bo EU s pomočjo ambiciozne politike na področju inovacij, ki bo finančno ustrezno podprta in bo omogočala proizvodnjo visoko kakovostnih, inovativnih in energetsko učinkovitih izdelkov in bo spodbujala trajnostne procese, lahko neodvisna v okolju, v katerem je konkurenca vse večja, posledično pa bodo inovacije in naložbe v raziskave in razvoj, delovna mesta ter obnavljanje znanj in spretnosti postali bistvenega pomena za trajnostno rast; ker je inovativna industrija zelo odvisna od evropskih raziskovalnih zmogljivosti, napredka pri raziskavah in zlasti skupnih raziskav;

I.  ker je treba v okviru poštene trgovine z industrijskimi izdelki prek sodobnih in celovitih trgovinskih sporazumov spodbujati uveljavljanje standardov EU; ker sta integriran in delujoč notranji trg ter odprta in poštena trgovina s tretjimi državami bistvenega pomena za industrijo EU;

J.  ker imajo finančni instrumenti EU strateško vlogo pri spodbujanju konkurenčnosti in preprečevanju selitve naložb;

1.  poudarja ključno vlogo industrije kot gonila rasti, zaposlovanja in inovacij v Evropi; poziva Komisijo, naj se jasno zaveže doseganju cilja, da bo do leta 2020 vsaj 20 % BDP-ja Unije temeljilo na industriji, poleg tega pa naj oceni, ali bodo podnebni in energetski cilji do leta 2030 industrijski politiki EU v prihodnjem desetletju v podporo;

2.  poudarja, kako pomembno je okrepiti in posodobiti industrijsko osnovo v Evropi; sprašuje Komisijo, ali razmišlja o tem, da bi cilj glede 20 % prilagodila in ga dopolnila s podnebnimi in energetskimi cilji do leta 2030 za vodenje industrijske politike v naslednjem desetletju;

3.  poudarja vlogo malih in srednjih podjetij kot hrbtenice industrije EU in ponavlja, da si je treba prizadevati za industrijsko politiko EU, ki bo prilagojena malim in srednjim podjetjem in bo obravnavala izzive, s katerimi se ta podjetja zaradi svoje velikosti soočajo; opozarja na vlogo zagonskih podjetij in mladih podjetnikov zlasti na najbolj inovativnih področjih; poziva Komisijo, naj zmanjša regulativno breme za mala in srednja podjetja, zagonska podjetja in mlade podjetnike, da bi tako spodbudila inovacije in povečala konkurenčnost industrije EU ter spodbujala grozde, vozlišča za digitalne inovacije in poslovna omrežja;

4.  je prepričan, da bi bilo treba evropsko industrijo obravnavati kot strateško prednost za konkurenčnost in trajnost EU; poudarja, da se bo EU z različnimi prihodnjimi izzivi, kot so selitev naložb, svetovna konkurenca, hiter tehnološki napredek in ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, lahko uspešno soočila samo s pomočjo močne in odporne industrije ter v prihodnost usmerjene industrijske politike;

5.  poudarja, da je – v podporo industriji Unije pri soočanju z izzivi hitrih gospodarskih in regulativnih sprememb v današnjem globaliziranem svetu – bistvenega pomena povečati privlačnost evropske industrije za evropske in tuje neposredne naložbe;

6.  poudarja, kako pomembna sta okolje, ki je ugodno za naložbe, ter predvidljiv in stabilen pravni okvir za privabljanje naložb in spodbujanje novih poslovnih modelov, da bi omogočili lažji dostop do financiranja;

7.  opozarja na strateško vlogo finančnih instrumentov EU, kot so evropski strukturni in investicijski skladi, program Obzorje 2020 in sklad EFSI; poziva Komisijo, naj to vlogo upošteva pri obravnavi/določanju proračuna za te instrumente;

8.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izkoristijo znanstveni in raziskovalni potencial vseh držav in regij EU in ustvarijo dodatne spodbude za boljše sodelovanje med znanostjo in industrijo, da bi spodbudili skupne raziskave in pospešili zagotavljanje inovativnih izdelkov, tehnologij in storitev za industrijo;

9.  poudarja pomen energetske unije, enotnega digitalnega trga, digitalne agende in povezanosti Evrope prek ustrezne, v prihodnost usmerjene in učinkovite infrastrukture;

10.  poziva Komisijo, naj opredeli izzive in ovire, s katerimi se soočajo ženske, ki se podajajo na podjetniško pot, in naj ženske spodbuja, da postanejo bolj dejavne na področju podjetništva;

11.  poziva Komisijo, naj se loti težav, s katerimi se soočajo družinska podjetja, in izboljša razvoj podjetništva med mladimi;

12.  poudarja, da je treba v celoti izkoristiti potencial krožnega gospodarstva in zagotoviti, da se industrija stalno razvija in razširja najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče inovacije;

13.  ugotavlja, da je treba usklajevati prizadevanja EU s ciljem zmanjšanja odvisnosti od tretjih držav, in sicer tako, da se a) pravičen mednarodni dostop do trga virov, b) trajnostno domače rudarjenje in c) tehnološke inovacije za učinkovitost združi s prispevki EU k multilateralnemu vodenju politike svetovnih virov;

14.  poudarja, da je treba zmanjšati upravno obremenitev in stroške izpolnjevanja obveznosti za podjetja, saj bomo s spodbujanjem boljše priprave zakonodaje na dobro delujočem in odprtem trgu podprli politiko ponovne industrializacije EU, podatkovnemu gospodarstvu pa dali dodaten zagon;

15.  poziva, naj se zdravje obravnava kot gonilo gospodarske rasti; poziva Komisijo in države članice, naj spodbujajo medicinske raziskave v EU, podpirajo digitalizacijo zdravstva in ohranjajo konkurenčno zdravstvo v Evropi; poleg tega vztraja, da je treba organizirati skupno spodbujanje digitalnih zdravstvenih vprašanj, saj nova omrežja 5G omogočajo izmenjavo naprednih zdravstvenih tehnik, ki jih trenutno poznajo samo na nekaterih področjih;

16.  poziva Komisijo, naj za kulturni in kreativni sektor razvije celovit, usklajen in dolgoročen okvir industrijske politike ter naj v svoje strateške cilje in splošne prednostne naloge vključi razvoj, učinkovito spodbujanje in varstvo ter ustrezno financiranje kulturnega in kreativnega sektorja, da bi tako okrepili njegovo konkurenčnost in mu omogočili, da doseže svoj potencial v smislu ustvarjanja kakovostnih delovnih mest in rasti;

17.  poziva, naj industrijska politika EU temelji na jasnih ciljih in kazalnikih – vključno z vsaj 20-odstotnim deležem industrije pri BDP-ju do leta 2020 ter cilji glede energetske učinkovitosti, učinkovite rabe virov in podnebja – ter pristopu življenjskega cikla in krožnega gospodarstva;

18.  poziva k učinkovitim in trajnostnim instrumentom in ukrepom financiranja, da bo preprečevanje tveganja selitve virov CO2 lahko vključeno v industrijsko strategijo EU, in poudarja, da je treba industriji pomagati pri njenem trajnostnem razvoju v smislu ciljev iz Pariškega sporazuma;

19.  poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni položaju energetsko intenzivnih industrijskih panog v Evropi, ki se zaradi visokih stroškov energije soočajo z ostro svetovno konkurenco;

20.  poudarja, kako pomembni so odprti trgi ter prosta in poštena mednarodna trgovina, ki temelji na skupnih pravilih in enakih konkurenčnih pogojih;

21.  poudarja, da se evropska industrija sooča s svetovno konkurenco, in zato poziva Komisijo, naj pomaga omogočiti prestrukturiranje velikih evropskih proizvajalcev, kar bo omogočilo nastanek akterjev z zadostno kritično maso, ki bodo kos mednarodni konkurenci, pri tem pa naj se upošteva evropsko konkurenčno pravo, položaj delavcev, vloga Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji in – glede na njihovo vlogo na področju inovacij – strateški odnos med velikimi ter malimi in srednjimi podjetji;

22.  poziva Komisijo, naj preverja naložbe iz tretjih držav v evropsko strateško infrastrukturo, ključne prihodnje tehnologije ali druga pomembna sredstva;

23.  poziva Komisijo, naj nameni več pozornosti vlogi državnih podjetij, ki se nahajajo v tujini ter ki jih njihove vlade podpirajo in subvencionirajo na načine, ki so v skladu s pravili enotnega trga EU za subjekte EU prepovedani;

24.  poudarja, da EU potrebuje dosledno, s pravili Svetovne trgovinske organizacije skladno in učinkovito protidampinško in protisubvencijsko strategijo;

25.  poziva Komisijo, naj, kar zadeva konkurenčno pravo EU, ustrezneje upošteva vse večjo vlogo ključnih nacionalnih akterjev v tretjih državah;

26.  poudarja, da je potrebna strategija EU za digitalizacijo industrije EU, da bi v celoti izkoristili prednosti novih tehnologij in povečali konkurenčnost evropskih podjetij;

27.  poudarja, da ima avtomobilska industrija v Evropi zaradi svojega multiplikativnega učinka za druge sektorje in industrijske panoge pomembno vlogo, in opozarja na številna mala in srednja podjetij, ki so z njo povezana, na njeno vlogo na področju raziskav in razvoja ter na njeno visoko usposobljeno delovno silo; podpira, da si avtomobilska industrija nenehno prizadeva razvijati sodobna vozila z nizkimi emisijami ogljika, kot so električna vozila in vozila na vodikove gorivne celice, ter povezana vozila in vozila brez voznika;

28.  poudarja, da so potrebna usklajena prizadevanja EU za nadaljnje spodbujanje novih znanj in spretnosti, pa tudi za preusposabljanje, izpopolnjevanje ter vseživljenjsko učenje, kot to v svojem Programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta zagovarja Komisija;

29.  opozarja na pomembno vlogo standardizacije EU in se zavzema za to, da se vodilni vlogi v mednarodnih organizacijah za standardizacijo nameni velika pozornost;

30.  se zavzema za celovit pristop k industrijski politiki EU, ki bo dajal prednost krepitvi vrednostnih verig EU in vključevanju vseh regij EU v omrežje za oživitev industrije EU;

31.  meni, da bi moral evropski regulativni okvir industrijskim panogam omogočiti, da se prilagajajo ustreznim spremembam in anticipativno ukrepajo, s čimer bi pripomogle k ustvarjanju delovnih mest, rasti in regionalni konvergenci;

32.  poziva Komisijo, naj do začetka leta 2018 skupaj z državami članicami oblikuje celostno evropsko strategijo na področju industrijske politike in akcijski načrt, ki bo temeljil na cilju 20 %, s katerima bo med drugim obravnavala digitalizacijo, trajnost, energetsko učinkovitost, ustrezna sredstva in deregulacijo, zlasti za mala in srednja podjetja;

33.  poziva Komisijo, naj v okviru te strategije določi natančne in merljive cilje v zvezi z industrijsko politiko ter jo dopolni s pregledom dodatnih kazalnikov, kot so raven industrijske proizvodnje, raven zaposlenosti v industriji in povprečne letne naložbe proizvodnega sektorja kot odstotek BDP;

34.  poziva Komisijo, naj v strategijo vključi oceno učinka vključevanja industrijske politike v strateške pobude EU, kar bo omogočilo pregled teh pobud v primerih, ko so v škodo industrije EU, in doseganje boljših rezultatov;

35.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL C 482, 23.12.2016, str. 89.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0377.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0240.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0280.

(5)

UL C 294, 12.8.2016, str. 11.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0290.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0486.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov