Postopek : 2017/2732(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0446/2017

Predložena besedila :

B8-0446/2017

Razprave :

Glasovanja :

PV 05/07/2017 - 8.13
CRE 05/07/2017 - 8.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0305

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 331kWORD 55k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0440/2017
28.6.2017
PE605.565v01-00
 
B8-0446/2017

k vprašanju za ustni odgovor B8-0319/2017

v skladu s členom 128(5) Poslovnika


o oblikovanju ambiciozne industrijske strategije EU kot prednostne naloge za rast, zaposlovanje in inovacije v Evropi (2017/2732(RSP))


Reinhard Bütikofer v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o oblikovanju ambiciozne industrijske strategije EU kot prednostne naloge za rast, zaposlovanje in inovacije v Evropi (2017/2732(RSP))  
B8-0446/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 9, 151, 152, 153(1) in (2), 173, 191, 192 ter 193 Pogodbe,

–  ob upoštevanju členov 14, 27 in 30 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 23. novembra 2010 z naslovom Program za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta: evropski prispevek k polni zaposlenosti (COM(2010)0682),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 9. marca 2011 o industrijski politiki za dobo globalizacije(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 10. oktobra 2012 z naslovom Močnejša evropska industrija za rast in oživitev gospodarstva (COM(2012)0582),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. januarja 2014 z naslovom Za oživitev evropske industrije (COM(2014)0014),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2014 o ponovni industrializaciji Evrope za spodbujanje konkurenčnosti in trajnosti(2),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. oktobra 2015 z naslovom „Trgovina za vse – Za odgovornejšo trgovinsko in naložbeno politiko“ (COM(2015)0497),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom(3),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 15. decembra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 1. junija 2017 o digitalizaciji evropske industrije(4),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. maja 2017 o prihodnji strategiji EU na področju industrijske politike,

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji o oblikovanju ambiciozne strategije EU na področju industrijske politike kot prednostne naloge za rast, delovna mesta in inovacije v Evropi (O-000047/2017 – B8-0319/2017),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je evropska industrija vodilna svetovna sila v številnih industrijskih sektorjih, saj predstavlja več kot polovico izvoza EU in okrog 65 % naložb na področju raziskav in razvoja ter zagotavlja več kot 50 milijonov delovnih mest preko neposrednega in posrednega zaposlovanja, kar pomeni 20 % vseh delovnih mest v Uniji;

B.  ker mora evropska industrija ohraniti svojo zmogljivost za naložbe v Evropi in se spoprijeti s socialnimi in okoljskimi izzivi ter ostati vodilna na področju družbene in okoljske odgovornosti;

C.  ker 65 % odhodkov podjetij za raziskave in razvoj prihaja iz predelovalne industrije in je zato okrepitev naše industrijske osnove bistvena za ohranjanje strokovnega znanja in izkušenj v EU;

D.  ker je bistveno, da so pri spopadanju z globalnimi izzivi (kot so podnebne spremembe) energetska učinkovitost, učinkovita raba virov in krožno gospodarstvo v središču prenove evropske industrije, če namerava ohraniti svojo konkurenčnost v prihodnje;

E.  ker bo ambiciozna inovacijska politika, ki je naklonjena proizvodnji visokokakovostnih, inovativnih in energijsko učinkovitih izdelkov ter spodbuja trajnostne procese, omogočila EU, da bo uspela v konkurenčnem svetu;

F.  ker mora pravična mednarodna trgovina z industrijskimi proizvodi spoštovati visoke standarde pravic delavcev in okoljske zakonodaje, v EU in v tretjih državah;

G.  ker so naložbe v obnovljivo energijo, energijo in učinkovitost virov ter krožno gospodarstvo pomembno gonilo za naložbe v industrijske proizvode, ki lahko ustvarjajo pozitivne cikle;

H.  ker se je produktivnost dela v zadnjih desetletjih povečala veliko hitreje kot produktivnost virov, pri čemer stroški dela po ocenah obsegajo manj kot 20 % proizvodnih stroškov, stroški virov pa 40 % teh stroškov;

I.  ker bi lahko samo v sektorjih energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije do leta 2020 ustvarili pet milijonov neposrednih in še veliko več posrednih delovnih mest;

J.  ker so inovacije in naložbe v raziskave in razvoj, delovna mesta in obnavljanje znanj in spretnosti bistvenega pomena za konkurenčnost in trajnost;

K.  ker je stopnja inovacij najvišja v tistih državah, ki imajo jasno industrijsko strategijo; ker so države in sektorji z najbolj učinkovito rabo virov hkrati tudi najbolj konkurenčni;

L.  ker je v industrijski proizvodnji ter z vidika javnih dobrin izključna osredotočenost na kratkoročne finančne donose in kratkoročno donosnost kapitala v škodo inovacij, naložb v raziskave in razvoj, zaposlovanja, plač in obnove veščin;

M.  ker je bil zeleni sektor med sektorji, v katerih je bilo v Evropi med recesijo neto ustvarjenih največ delovnih mest, in ker družbe, ki nameravajo dolgoročno delovati v zelenem gospodarstvu, ustvarjajo delovna mesta, ki so bolj odporna na sedanje zunanje dejavnike globaliziranega gospodarstva;

N.  ker potencial za povečanje števila zelenih delovnih mest ovirata pomanjkanje in neustreznost znanj in spretnosti, ki sta posledica številnih dejavnikov, med drugim razlik med učnimi načrti v zvezi s trajnostjo, ugotovljenih pomanjkljivosti v nekaterih sektorjih in pomanjkanja študentov s potrebnimi znanji in spretnostmi s področja naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike ter informacijske tehnologije;

O.  ker je delavce treba pravočasno pripraviti na prehod na z viri učinkovito in okolju prijazno gospodarstvo, ki ima velik potencial za zaposlovanje;

P.  ker podjetnice predstavljajo le 31 % evropskih samozaposlenih in 30 % zagonskih podjetnikov; ker so ženske v industriji zdaj premalo zastopane v večini znanstvenih, inženirskih in menedžerskih delovnih mestih ter na višjih vodstvenih položajih;

Spodbujanje realnega gospodarstva s trajnostno politiko za ponovno industrializacijo

1.  poudarja ključno vlogo industrije kot gonila inovacij, trajnosti in ustvarjanja kakovostnih delovnih mest v Evropi; poudarja, kako pomembno je modernizirati industrijsko bazo EU, in opominja na težnjo EU, da bi bilo do leta 2020 20 % BDP Unije ustvarjenih z industrijo;

2.  je prepričan, da bi bilo treba evropsko industrijo obravnavati kot strateško prednost za konkurenčnost in trajnost EU; poudarja, da bosta samo odporna industrija in v prihodnost usmerjena industrijska politika EU omogočili, da se sooči s prihodnjimi izzivi, med drugim vse hujšimi pritiski zaradi globalizacije v več evropskih industrijskih sektorjih, bojem proti podnebnim spremembam, izrabljenostjo virov in nujnim prehodom k trajnosti;

3.  znova poziva Komisijo in države članice, naj do sredine leta 2018 predlagajo skupno in celovito industrijsko politiko EU, med drugim temelječo na digitalizaciji, prehodu k trajnosti in gospodarstvu, ki bo učinkovito uporabljajo energijo in vire in se opiralo na obnovljive energetske vire;

4.  poziva, naj ta politika temelji na jasnih ciljih in kazalnikih – vključno z ambicioznimi cilji glede obnovljivih virov energije, energetske učinkovitosti, virov in podnebja – ter pristopu življenjskega cikla in krožnega gospodarstva; poudarja, da bi morala zajemati pametno kombinacijo ukrepov glede ponudbe na eni in povpraševanja na drugi strani, namenjena pa bi morala biti vrnitvi evropskega gospodarstva na lokalno raven ter povečanju odpornosti industrije in zmanjšanju odvisnosti od virov;

5.  poudarja vlogo malih in srednjih podjetij kot hrbtenice industrije EU in opozarja, da si je treba prizadevati za industrijsko politiko EU, ki bo združljiva z malimi in srednjimi podjetji; poudarja, da je treba zmanjšati upravno breme, zlasti za mala in srednja podjetja, vendar pri tem ne sme biti ogroženo določanje in izvajanje najvišjih standardov za potrošnike in delavce ter za zdravstveno in okoljsko varstvo;

6.  se zavzema za celovit pristop k industrijski politiki EU, ki bo dajal prednost krepitvi vrednostnih verig EU in povezovanju vseh regij EU v omrežje za oživitev industrije EU;

7.  poziva, naj industrijska politika EU naložbe usmeri v ustvarjalnost, veščine, inovacije ter trajnostne tehnologije in rešitve, in meni, da bi jo bilo treba podpreti z naložbami v trajnostno energijo, infrastrukture za javni prevoz in pametno uvajanje informacijske in komunikacijske tehnologije;

8.  poziva k spodbujanju zavezništev za prečne inovacije, da bi premagali omejujoče pristope industrijske politike, ki lahko zadušijo inovativni potencial;

Določanje visokih standardov kot gonila za inovacije in konkurenčnost

9.  poudarja, da je treba v celoti izkoristiti potencial industrije v smislu okoljskih tehnologij in zagotoviti, da se industrija stalno razvija in razširja najboljše razpoložljive tehnologije in nastajajoče inovacije;

10.  poudarja potrebo po vključevanju okoljskih vidikov v druge politike, kot so tiste, povezane z gospodarstvom, naložbami, industrijskimi standardi, raziskavami in inovacijami, ter tako vzpostaviti skladen in skupen pristop; meni, da bi bilo treba ukrepe, ki se izvajajo v Uniji, pri soočanju s skupnimi izzivi dopolnjevati tudi z mednarodno usklajenimi ukrepi in sodelovanjem s tretjimi državami;

11.  meni, da je zakonodaja lahko gonilna sila za inovacije in da določitev visokih standardov v EU spodbuja potrebne zasebne naložbe v raziskave in razvoj, s pomočjo katerih evropska podjetja zagotavljajo kakovostne proizvode in storitve na trgu EU ter so konkurenčna na mednarodnih trgih;

12.  opozarja na pomembno vlogo standardizacije EU in se zavzema za to, da se vodilni vlogi v mednarodnih organizacijah za standardizacijo nameni velika pozornost; poziva EU, naj si povrne vodilno vlogo pri določanju, sprejemanju in izvrševanju visokih okoljskih standardov, in opozarja, da zaostajanje za tretjimi državami (na primer pri določanju standardov za emisije vozil) ne bo vplivalo samo na trajnost, temveč tudi na konkurenčnost industrije EU;

13.  meni, da imajo javna naročila in okoljsko označevanje zelo pomembno vlogo pri uporabi trajnostnih proizvodov, storitev in inovacij ter pri vračanju gospodarske proizvodnje; poziva k hitremu izvajanju direktiv EU o javnih naročilih ter k skupnim prizadevanjem držav članic in Komisije, da se zagotovi, da naročniki sprejemajo odločitve glede razpisov na podlagi načela ekonomsko najugodnejše ponudbe in se osredotočajo na stroške v življenjski dobi ter na okoljsko in družbeno trajnostne proizvode, kar preprečuje plačni damping in nepošteno konkurenco ter prispeva h krepitvi regionalne gospodarske strukture;

Prenovljena konkurenčna politika, ki bo industriji EU omogočila konkurenčnost na svetovni ravni

14.  poziva Komisijo, naj znova preuči konkurenčno pravo EU, da bo bolje upoštevala vse večjo vlogo ključnih nacionalnih akterjev v tretjih državah;

15.  poziva Komisijo, naj pregleda tuje neposredne naložbe tretjih držav v EU, kar zadeva varnost in zaščito dostopa do ključnih tehnologij prihodnosti;

16.  poziva Komisijo, naj pozorneje spremlja neevropske naložbe v državah članicah EU ter zagotovi skladnost z evropsko zakonodajo o javnih naročilih, na primer zakonodajo o neobičajno nizkih ponudbah in nepošteni konkurenci;

17.  poziva Komisijo, naj nameni več pozornosti vlogi tujih državnih podjetij, ki jih njihove vlade podpirajo in subvencionirajo na načine, ki jih pravila enotnega trga EU za subjekte EU prepovedujejo;

Usklajevanje trgovinske politike s cilji industrijske politike in prehoda

18.  poziva k večji skladnosti trgovinske politike z industrijsko politiko, da nova generacija trgovinskih sporazumov ne bi privedla do novih preselitev in dodatne deindustrializacije v EU;

19.  poudarja, da bi morali trgovinska in naložbena politika prispevati k trajnostnemu razvoju, ustvarjanju kakovostnih delovnih mest in spodbujanju visokih socialnih in okoljskih standardov v industriji in proizvodnji; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo trgovinski sporazumi te standarde utrdili;

20.  poudarja, da je treba trgovinski politiki EU preprečiti, da bi spodbujala protikonkurenčno prakso, tudi socialni in okoljski damping, zlasti damping cenenih proizvodov, ki ogrožajo evropske standarde in vplivajo na industrijo s sedežem v EU; poziva EU, naj nujno sprejme potrebne ukrepe, da bi se zavarovala pred nepošteno trgovinsko prakso in močno okrepila instrumente trgovinske obrambe z izboljšanjem njihove odzivnosti in učinkovitosti;

21.  poudarja, da EU potrebuje dosledno, s pravili Svetovne trgovinske organizacije skladno in učinkovito protidampinško in protisubvencijsko strategijo;

22.  ugotavlja, da je treba usklajevati prizadevanja EU s ciljem zmanjšanja odvisnosti od virov tretjih držav, in sicer tako, da se prizadevanja za pravičen dostop do virov na mednarodnih trgih, trajnostno domače rudarjenje, vključno z urbanim, in tehnološke inovacije za učinkovitost združi s prispevki EU k multilateralnemu vodenju politike svetovnih virov;

23.  poudarja, da je EU sicer v številnih gospodarskih sektorjih odprta za konkurenco iz tretjih držav, vendar je v tretjih državah v veljavi mnogo ovir, ki diskriminirajo evropska podjetja; zato poudarja, da so potrebni enaki konkurenčni pogoji na svetovni ravni in vzajemen dostop do trgov, da bi preprečili izgubo delovnih mest in zaščitili industrijsko znanje v Evropi;

Financiranje energetskega in trajnostnega prehoda kot gonila za industrijsko politiko

24.  poziva k vključitvi učinkovitih zelenih instrumentov financiranja in ukrepov v industrijsko strategijo EU, da se ustvari večja tržna preglednost v zvezi z ogljičnim tveganjem; poudarja, da je treba omogočiti trajnostni razvoj industrije v luči ciljev pariškega sporazuma;

25.  poziva k dodelitvi javnih in zasebnih virov EU in držav članic v okviru obsežnega zelenega naložbenega načrta, osredotočenega na energetski prehod, trajnostno mobilnost in krožno gospodarstvo; meni, da skladi EU, vključno z evropskimi strukturnimi in investicijskimi skladi, instrumentom za povezovanje Evrope in Evropskim skladom za strateške naložbe (EFSI), ponujajo pomembno priložnost za financiranje teh naložb; meni, da je treba smernice o državni pomoči bolje prilagoditi in uporabiti za ukrepe politik, ki bodo spodbudili naložbe in trajnost;

26.  meni, da so strukturne spremembe nacionalnih in mednarodnih finančnih in davčnih sistemov, na primer preusmeritev davčnih politik z dela na vire, internalizacija zunanjih stroškov, opustitev vlaganja v fosilna goriva in uspešno delovanje sistema trgovanja z emisijami (ETS), bistvenega pomena za oblikovanje ekonomskega okvira, ki bo spodbujal zasebne in javne naložbe v kontekstu trajnostne industrijske politike;

27.  pričakuje, da bo Komisija v letu 2018 pripravila ogljični proračun Unije, skladen z zavezami iz pariškega sporazuma, vključno z opredeljevanjem in podporo za razvoj projektov obnovljivih virov energije v sklopu energetske unije;

28.  se zaveda pomena in posebne narave železniške dobavne industrije, za katero je značilna visoka kapitalska intenzivnost, precejšna odvisnost od javnih naročil in obveznost izpolnjevanja zelo visokih varnostnih standardov; opominja na pomembni prispevek železniškega transporta k izpolnjevanju podnebnih ciljev in na to, da mora Evropa ohraniti tehnološke in naložbene prednosti v tem sektorju; poziva Komisijo, naj poskrbi za večjo uporabo evropskih strukturnih in investicijskih skladov, zlasti Evropskega sklada za regionalni razvoj, pri podpori naložbenim projektom v železnice na regionalni in lokalni ravni;

29.  opozarja na izjemen potencial za ustvarjanje novih delovnih mest in ugodnosti znižanja stroškov, ki jih bodo po pričakovanjih prinesle izboljšave energetske učinkovitosti; poudarja, da morajo ukrepi, vključno s cilji, standardi in mehanizmi primerjalne analize, ki zagotavljajo izboljšanje energetske učinkovitosti, podpirati pobude v vseh industrijskih sektorjih; poudarja, da si morata zlasti prevoz in gradbeništvo prizadevati za dejavno politiko varčevanja z energijo in raznolikost, ki daje prednost bolj trajnostnim, varnim virom energije, ki ne onesnažujejo;

30.  poziva h korenitemu napredku pri uresničevanju trajnosti ter pri upoštevanju socialnih meril in meril zaposlovanja v povezavi s porabo sredstev EU, zlasti EFSI, ter vseh finančnih instrumentov, ki jih upravlja Evropska investicijska banka (EIB);

31.  poziva, da se podpre v industrijo usmerjene raziskave in razvoj, da bi zagotovili učinkovitost z viri in energijo, uporabo obnovljivih virov energije ter podporo za krožno gospodarstvo in trajnost; poziv k uvedbi konkretnih instrumentov, da bodo lahko EU in države članice združile naložbe v raziskave in razvoj na teh prednostih področjih ter omogočile uporabo rezultatov v lokalnem gospodarstvu in v omrežjih vrednosti;

Nadgradnja veščin za zaposlovanje v industrijskem sektorju, usmerjeno v prihodnost

32.  poudarja, da so potrebna usklajena prizadevanja EU za nadaljnje spodbujanje novih znanj in veščin, pa tudi za preusposabljanje, izpopolnjevanje ter vseživljenjsko učenje, kot to v svojem programu za nova znanja in spretnosti ter delovna mesta zagovarja Komisija;

33.  poudarja, da so potrebni lažji in boljši dostop do usposabljanja, vseživljenjskega učenja, poklicnega usposabljanja, ki je prilagojeno prihodnjim potrebam, in univerzitetne izobrazbe, z močnim poudarkom na področjih naravoslovja, tehnologije, inženirstva in matematike, podpora podjetništvu in ustrezna mreža socialne varnosti skupaj s politiko druge priložnosti; poudarja, da je treba demokratizacijo delovnega mesta razširiti in da bi delavci morali imeti individualno pravico do usposabljanja;

34.  meni, da je ključnega pomena obstoječi delovni sili EU zagotoviti prave priložnosti za pridobitev novih znanj in spretnosti, potrebnih za krožno gospodarstvo in prehod na bolj trajnostne proizvodne postopke in proizvode, če naj se v čim večji meri izkoristi potencial zelenega gospodarstva za ustvarjanje delovnih mest; poziva k evropski strategiji za usposabljanje in izobraževanje, ki bo pomagala podjetjem, raziskovalnim ustanovam in socialnim partnerjem, da skupaj raziščejo, katera znanja in spretnosti so potrebni za okoljsko trajnost;

35.  poudarja, da so ženske glede na razpoložljive statistične podatke in raziskave premalo zastopane na večini znanstvenih, inženirskih in menedžerskih delovnih mest in višjih vodstvenih položajev; poudarja, da so strokovnjakinje v proizvodnji prednost za EU; poziva Komisijo, naj opredeli izzive in ovire, s katerimi se soočajo ženske, ki se podajajo na podjetniško pot, ter spodbuja in podpre ženske na vodstvenih položajih;

Bolj pošteno obdavčenje in vlaganje v realno gospodarstvo

36.  obžaluje podrejenost realnega gospodarstva finančnemu sektorju, ki jo pospešuje poslovna kultura, osredotočena na kratkoročne finančne obete, tj. ustvarjanje vrednosti za delničarje, namesto ohranjanja inovativnega industrijskega potenciala, s pomočjo katerega bi lahko zagotovili kakovostna delovna mesta ter dolgoročne koristi za družbo; obžaluje, da je ta pristop privedel do izgube številnih delovnih mest v proizvodnem sektorju;

37.  obžaluje, da za velike korporacije, ki delujejo v Evropi in po svetu, na ravni EU ne obstaja pravičen sistem obdavčevanja; meni, da bi z odpravo problema davčnih utaj in izogibanja davkom lahko znižali davke za mala in srednja podjetja ter lokalnim javnim proračunom zagotovili sredstva za naložbe v prihodnost; poziva k uvedbi skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) kot vira lastnih sredstev za proračun EU;

38.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

 

 

(1)

UL C 199E, 7.7.2012, str. 131.

(2)

UL C 482, 23.12.2016, str. 89.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0377.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0240.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov