Postopek : 2017/2699(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0450/2017

Predložena besedila :

B8-0450/2017

Razprave :

PV 04/07/2017 - 11
CRE 04/07/2017 - 11

Glasovanja :

PV 05/07/2017 - 8.9
CRE 05/07/2017 - 8.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 464kWORD 65k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0434/2017
30.6.2017
PE605.574v01-00
 
B8-0450/2017

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo


o delovnem programu Komisije za leto 2018 (2017/2699(RSP))


Anthea McIntyre v imenu skupine ECR

Resolucija Evropskega parlamenta o delovnem programu Komisije za leto 2018 (2017/2699(RSP))  
B8‑0450/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave Evropskega sveta z dne 19. februarja 2016 o konkurenčnosti,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje,

–  ob upoštevanju končnega poročila skupine na visoki ravni neodvisnih zainteresiranih strani za upravne obremenitve z dne 24. julija 2014 z naslovom „Zmanjšanje birokracije v Evropi – zapuščina in obeti“,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 z naslovom „Boljšim predpisom enotnega trga naproti“(1),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. aprila 2016 o letnih poročilih o subsidiarnosti in sorazmernosti 2012 in 2013(2),

–  ob upoštevanju člena 37(3)Poslovnika,

A.  ker je najboljša gospodarska in socialna podpora, ki jo lahko države članice ponudijo svojim državljanom za zagotovitev izboljšanja kakovosti življenja, rastoče gospodarstvo z nizko inflacijo in visokimi stopnjami zaposlenosti ter rast plač, kar ustvarja potrebna sredstva za financiranje naložb v prihodnost, izboljšano infrastrukturo in javne storitve;

B.  ker se države članice srečujejo s pomembnimi gospodarskimi izzivi na težkem svetovnem trgu, s katerimi se lahko soočijo le z ustvarjanjem dinamičnih konkurenčnih gospodarstev z vse višjimi ravnmi produktivnosti in inovacij;

C.  ker je varnost resno skrb vzbujajoče vprašanje v času domačih in mednarodnih groženj;

D.  ker ima javnost vse več pomislekov glede Evropske unije, saj meni, da si prisvaja pooblastila in pristojnosti, ki bi jih bolje izvrševale države članice, njihovi regionalni in lokalni organi ali sami državljani;

E.  ker si državljani EU nedvoumno želijo manj strogo unijo, ki lajša sodelovanje med državami članicami na področjih, na katerih lahko to pomeni dodano vrednost, in ki zlasti spoštuje nadvse pomembna načela subsidiarnosti, sorazmernosti in prenosa pristojnosti;

DEL 1: EVROPA JE NA KLJUČNEM RAZPOTJU

 

Splošna načela za oblikovanje delovnega programa za leto 2018

 

1.  poudarja dejstvo, da so države članice demokratična podlaga Evropske unije in da mora Komisija v svojih predlogih za leto 2018 pripisati zadosten pomen vključevanju nacionalnih in regionalnih oblasti v svoje delo;

2.  poziva Komisijo, naj za leto 2018 predstavi čim manj novih predlogov in se osredotoči na področja, na katerih lahko evropsko sodelovanje pomeni dodano vrednost v skladu z načeli subsidiarnosti, sorazmernosti in prenosa pristojnosti;

3.  poziva k preoblikovanju politik in programov EU, ki državam članicam omogočajo večji lokalni nadzor dogovorjenih evropskih ciljev in večjo prožnost pri njihovem doseganju;

4.  vztraja, naj Komisija poveča raven posvetovanj o morebitnih prihodnjih predlogih z državami članicami, regionalnimi in lokalnimi oblastmi ter neposredno z državljani; poudarja, da je za opredelitev več različnih možnosti pomembno omogočiti dovolj časa za povratne informacije in uporabo več „belih knjig“ in „zelenih knjig“;

5.  poudarja pomen zagotavljanja stroškovne učinkovitosti in izvajanja politike ničelne tolerance za primere slabega upravljanja in goljufij;

6.  poudarja, da je pomembno, da je Unija usmerjena navzven, da razvija tesne gospodarske, trgovinske in strateške vezi s prijatelji in zavezniki, zlasti z bližnjimi sosedi;

Prednostne naloge za leto 2018

7.  poziva Komisijo, naj v letu 2018 določi prednostne ukrepe, ki bodo Uniji omogočili, da bo svojim državam članicam v podporo pri reformiranju njihovih gospodarstev, da bi dosegli dolgoročno trajnostno rast, ustvarjanje delovnih mest in blaginjo;

8.  meni, da je na ravni EU ključni instrument za izboljšanje gospodarskih obetov pospešitev boljše priprave zakonodaje; zato poziva Komisijo, naj program pripravi ambiciozno in se osredotoči zlasti na:

–  teste MSP in teste konkurenčnosti kot del ocene vpliva,

–  določitev ciljev za zmanjševanje obremenitev,

–  raziskavo o letnih obremenitvah in

–  delo odbora za regulativni nadzor;

in poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo mikropodjetja v čim večji meri izvzeta iz vseh zakonodajnih predlogov, tako da bo mogoče spodbujati nova zagonska podjetja in podjetnike;

9.  poziva, naj poudarek ostane na javnofinančni konsolidaciji, ki je prijazna rasti; meni, da pospeševanja naložb ne smemo obravnavati kot alternativo za potrebne strukturne reforme;

10.  poudarja pomen izvrševanja politike konkurence pri ustvarjanju enakih konkurenčnih pogojev, ki spodbujajo inovacije, produktivnost, ustvarjanje delovnih mest ter naložbe vseh akterjev na celotnem enotnem trgu in sicer ne glede na poslovni model, vključno z malimi in srednjimi podjetji;

11.  poudarja pomen napredka pri reševanju begunske krize na način, ki kaže občutno večje razumevanje za vsesplošno zaskrbljenost v državah članicah glede nenadzorovanih migracij z zagotavljanjem izvedljivih predlogov politik in spoštovanjem posebnih pravic suverenih držav članic na tem področju;

12.  poziva Komisijo, naj prednostno obravnava pogajanja o novih trgovinskih poslih s tretjimi državami za zagotovitev nižjih cen za evropske potrošnike in večjih trgov za evropske proizvajalce in s tem pripomore k ustvarjanju novih delovnih mest in večji blaginji;

13.  poudarja pomen izvajanja politik krožnega gospodarstva s poudarkom na boju proti živilskim odpadkom; poziva Komisijo, naj spodbuja države članice k sodelovanju in izmenjavi zgledov dobre prakse;

14.  ponovno poudarja potrebo po spoštovanju pravic invalidov v skladu s Konvencijo o pravicah invalidov; poudarja resničen pomen doseganja popolne dostopnosti izdelkov, storitev in okolja, ki je bistvenega pomena za omogočanje njihove polne udeležbe v družbi;

15.  opozarja na potrebo po spodbujanju ravnotežja med poklicnim in zasebnim življenjem za neuradne negovalce, ki skrbijo za svoje vzdrževane sorodnike (starejše, otroke, invalide), ne da bi bili uradno zaposleni;

16.  poudarja potrebo po pozitivnem in prijateljskem zaključku pogajanj o Brexitu, ki priznava velik prispevek Združenega kraljestva k Evropski uniji več kot 40 let, da bi zagotovili močno gospodarsko in politično partnerstvo med Unijo in Združenim kraljestvom za prihodnost, ki bo spoštovala razumne zahteve in interese obeh strani;

DEL 2: POSEBNI PREDLOGI ZA DELOVNI PROGRAM, KI SI PRIZADEVA ZA URESNIČEVANJE 10 PREDNOSTNIH NALOG

1.  Nova spodbuda za delovna mesta, rast in naložbe

Boljša zakonodaja

17.  opozarja Komisijo, da bi morali biti vsi zakonodajni predlogi predmet temeljite ocene učinka in analize stroškov in koristi; poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo vsaka ocena učinka ciljno usmerjena, da bi prikazala možne učinke na podjetja in trg, ter da bodo predlogi sprejeti le, če je predvideni učinek sorazmeren;

18.  poudarja, da je pomembno, da Komisija pri vseh ocenah učinka vključi teste MSP in teste konkurenčnosti, saj bo to pomagalo zagotoviti, da se podjetja, zlasti mala in srednja, ne preobremenijo z zakonodajo; poziva Komisijo, naj uvede uporabo testa MSP v vseh generalnih direktoratih in bolj sistematično sodeluje z Odborom za regulativni nadzor, da se zagotovi bolj strukturirana uporaba testa na način, kot je bil izveden v Uredbi (EU) št. 910/2014 in Direktivi 2011/7/EU;

19.  močno priporoča, naj Komisija uporabi obdobje za razmislek po zaključku tristranskih pogajanj za dokončanje ocene učinka in preverjanja subsidiarnosti; poziva Komisijo, naj zagotovi ocenjevanje in morebitno spremljanje neodvisnosti Odbora za regulativni nadzor pri izpolnjevanju svoje vloge pri nadzoru in zagotavljanju objektivnih nasvetov o zadevnih ocenah učinka; poziva Komisijo, naj prizna, da ima program za boljšo pripravo zakonodaje bistveno lokalno/regionalno razsežnost, ki ni nujno obravnavana v okviru subsidiarnosti, z razširitvijo svojih postopkov za oceno regulativnega učinka (ki se razlikuje od „ocene teritorialnega učinka“) za preučitev finančnih in upravnih učinkov obstoječih in novih standardov na lokalne oziroma regionalne oblasti;

20.  poudarja, kako pomembna je letna študija bremena, dogovorjena v okviru Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje, saj je pomembno orodje za to, da se rezultati prizadevanj Unije za preprečevanje in zmanjšanje pretirane pravne ureditve in upravnih bremen jasno in pregledno opredelijo in spremljajo, zlasti ker vplivajo na mala in srednja podjetja; meni, da je treba letno študijo bremena uporabiti za opredelitev bremen, ki jih nalagajo posamezni zakonodajni predlogi in akti Komisije ter prenos in razlaga zakonodaje s strani posameznih držav članic, znana kot čezmerno prenašanje;

21.  poziva Komisijo, naj upošteva priporočila iz letnih poročil 2012, 2013 in 2014 o subsidiarnosti in sorazmernosti; zlasti opozarja na pozive v poročilih k z dejstvi podprti analizi vseh predlogov Komisije z vidika subsidiarnosti in sorazmernosti; poziva, naj se v obrazloženih mnenjih nacionalnih parlamentov obravnava tudi sorazmernost (poleg subsidiarnosti), kar bi zahtevalo revizijo Pogodb, naj se pretehta število nacionalnih parlamentov, potrebnih za sprožitev postopka z rumenim kartonom, in naj se rok, ki je nacionalnim parlamentom na voljo za predložitev mnenja o subsidiarnosti, podaljša;

22.  poudarja pozive, podane v poročilih, naj Komisija ocenjuje sorazmernost, da bi zavrnili predloge z nesorazmernimi bremeni za konkurenčnost ter mala in srednja podjetja; spominja na zahtevo po postopku z zelenim kartonom za nacionalne parlamente in na to, da je Parlament pozval Komisijo k preverjanju subsidiarnosti in celoviti oceni učinka ob zaključku zakonodajnih pogajanj, da bi zagotovili, da sta s spremembo predloga upoštevana subsidiarnost in sorazmernost;

23.  poziva Komisijo, naj na podlagi ustreznih določb novega Medinstitucionalnega sporazuma nujno pripravi predloge za določitev ciljev za zmanjšanje bremena v ključnih sektorjih; poziva Komisijo, naj si prizadeva za 25-odstotno zmanjšanje gospodarskih stroškov, povezanih z regulativnimi obremenitvami za podjetja na vseh področjih politike, do leta 2020, z dolgoročnejšim ciljem, da se do leta 2030 breme, ki ga nalagajo obstoječi predpisi Unije, prepolovi; odločno spodbuja Komisijo, naj takoj uporabi formulo „za vsak nov standard se razveljavita dva stara standarda“ s preučitvijo prednosti uvedbe regulativnega ravnovesja, pri čemer se lahko novi predpisi, ki povečujejo upravna in regulativna bremena, uvedejo le, če je mogoče ugotoviti ustrezno dvojno zmanjšanje obstoječih bremen;

24.  poziva Komisijo (in Parlament), naj prizna, da so demokratično izvoljene lokalne in regionalne oblasti ter njihova predstavniška združenja del evropskega zakonodajnega postopka; posebej zahteva, da se izvzamejo iz zavez registra za preglednost, kot to že velja za posamezne regije;

25.  poziva Komisijo, naj veliko pozorneje spremlja spoštovanje preglednosti in delitev oblasti, in sicer s strožjim spoštovanjem določb člena 290 PDEU, ter naj zato ne uporablja delegiranih aktov za sprejemanje ukrepov, ki so dejansko zakonodajni in bi morali biti sprejeti z rednim zakonodajnim postopkom;

26.  poudarja stalen pomen programa ustreznosti in uspešnosti predpisov ter poznejših zakonodajnih predlogov po kumulativni oceni učinka; poziva Komisijo, naj v tekoči program ustreznosti in uspešnosti predpisov vključi direktivo Seveso III in se osredotoči predvsem na vpliv na podjetja, zlasti mala in srednja podjetja, in na njihovo zmožnost dolgoročnih naložb, pa tudi na vpliv na morebitno premestitev proizvodnje kemikalij s sedežem v EU;

27.  je seznanjen s predlogi Komisije o evropskem stebru socialnih pravic, katerih namen je okrepiti socialno razsežnost EU; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pri izpolnjevanju svojih prednostnih nalog zagotovi, da vse pobude v okviru evropskega stebra socialnih pravic v celoti spoštujejo načeli subsidiarnosti in sorazmernosti;

28.  poziva Komisijo, naj sistematično pregleda socialni pravni red, sestavljen iz več kot 50 direktiv, razvitih od leta 1958, in opredeli možnosti za nadaljnjo poenostavitev in zmanjšanje bremena, vključno z umikom ali razveljavitvijo zakonodaje, kadar je to primerno;

29.  priznava, da ženske še vedno niso v zadostni meri zastopane na trgu dela; v zvezi s tem meni, da imajo lahko prilagodljive pogodbe o zaposlitvi, vključno s pogodbami o zaposlitvi za določen čas in pogodbami o delu s krajšim delovnim časom, pomembno vlogo pri povečevanju ravni udeležbe skupin, ki bi bile drugače morda izključene s trga dela; meni, da ne bi bilo primerno, če bi Komisija predložila zakonodajne predloge, vključno z okvirno direktivo o dostojnem delu, ki bi poskušali ovirati uporabo takih pogodb v državah članicah;

30.  opozarja na člen 155 PDEU; v okviru sedanjih in prihodnjih okvirnih sporazumov poziva socialne partnerje, naj sprejmejo orodja za boljšo pravno ureditev, povečajo uporabo ocen učinka in vse sporazume s predlogi za zakonodajno ukrepanje predložijo odboru Komisije za regulativni nadzor;

Proračunska sredstva

31.  ugotavlja, da mora Komisija svoj predlog za nov večletni finančni okvir objaviti do 1. januarja 2018, kot je navedeno v členu 25 Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013; meni, da mora naslednji večletni finančni okvir ustvariti pot do sodobnega proračuna EU, ki zadostno obravnava trenutne izzive, kot so migrantska in begunska kriza, grožnja terorizma in izstop Združenega kraljestva iz Unije; meni, da bi morala Komisija pred pogajanji o naslednjem večletnem finančnem okviru zato izvesti celovit pregled porabe, da bi sistematično ovrednotila vsako področje politike proračuna EU z vidika njene učinkovitosti, dodane vrednosti in prispevka k splošnim prednostnim nalogam EU; nadalje poziva Komisijo, naj naslednji večletni finančni okvir uskladi s političnimi cikli Komisije in Parlamenta za izboljšanje prevzemanja politične odgovornosti in širše gledano tudi odgovornosti za večletni proračun Unije; meni, da je treba ohraniti zgornje meje večletnega finančnega okvira, dogovorjene leta 2013;

32.  ugotavlja, da bo Komisija pretehtala predloge skupine na visoki ravni za lastna sredstva, vključno z novimi kandidati za lastna sredstva; poziva Komisijo, naj za Evropsko unijo ne zahteva pooblastila za pobiranje davkov; zavzema se za to, da se ne bi opuščale uveljavljene smernice za sedanji sistem lastnih sredstev, kot so ravnovesje med proračunom in trenutnimi tradicionalnimi lastnimi sredstvi (tj. tarife in prelevmani za sladkor) ali smernice za bruto nacionalni dohodek (BND), ki temelji na lastnih sredstvih; meni, da bi bilo za zagotovitev preglednosti in primerljivosti prihodkov EU potrebno lastna sredstva v nacionalnih proračunih predstaviti na jasen in enoten način;

33.  meni, da bi morala Komisija razviti izboljšan sistem proračunskega nadzora, ki bo sorazmeren s koristmi, doseženimi s financiranjem EU; meni, da bi moral biti sestavni del tega sistema poročanje, ki bi moralo biti dovolj pregledno in podrobno, vključno s poročanjem o informacijah o prejemnikih sredstev EU in ali so bila plačila izvedena pravočasno; meni, da je treba neprestano preverjati uspešnost, stroškovno učinkovitost in rezultate, dosežene s financiranjem EU, da bi ugotovili trajnostne, dolgoročne učinke odhodkov EU; spominja na poziv Parlamenta, da se določi komisar za proračunski nadzor, ki bi zamenjal enega od obstoječih komisarjev in sodeloval z državami članicami pri reševanju vprašanj o goljufijah in slabem upravljanju; poziva, naj se pripravijo predlogi za reformo Računskega sodišča, da bi služilo kot revizijski in ocenjevalni organ, ki bi izvajal ali naročal neodvisna vrednotenja programov Unije;

Promet

34.  poudarja, da je treba prednostno nadaljevati delo v zvezi z vseevropskim prometnim omrežjem (TEN-T) in koridorji osrednjega omrežja, da bi tako povezali prometna omrežja vseh regij EU in rešili težave, kot so pomanjkanje ustrezne infrastrukture, slaba dostopnost ter nizka raven interoperabilnosti med vzhodnimi in zahodnimi deli EU; poudarja potrebo po sinergiji finančnih sredstev Evropskega sklada za strateške naložbe, instrumenta za povezovanje Evrope ter strukturnih in investicijskih skladov, da bi zagotovili najboljšo uporabo vseh razpoložljivih sredstev EU, poudarja tudi, da mora ob osredotočanju na inovativna finančna sredstva in mešanju različnih vrst sredstev IPE 2.0 vsebovati tudi zadosten del nepovratnih sredstev za tiste projekte prometne infrastrukture, ki zaradi različnih tržnih razmer v različnih delih EU ne bi bili privlačni za zasebne naložbe;

Raziskave

35.  poziva Komisijo, naj v vmesnem pregledu in ob upoštevanju ravni podrobnosti, ki je potrebna za predlog projekta v okviru programa Obzorje 2020, uvede strožja izbirna merila v prvi fazi prijave, saj veliko vlagateljev vlaga čas in trud v pripravo popolnega predloga v drugi fazi z malo možnosti oziroma zaupanja v uspeh; ga skrbi, da je ta problem še posebej resen pri malih in srednjih podjetjih;

36.  poudarja potrebo po uporabnih raziskavah, zlasti raziskavah, ki vodijo v boljše znanje, spretnosti in prakse, da bi se zagotovila najboljša možna uporaba novih tehnologij; poziva Komisijo, naj bolje uravnovesi potrebe temeljnih, uporabnih in translacijskih raziskav ter razvoja za zagotovitev učinkovitega in hitrega prenosa novih odkritij v dejanske tehnologije in izdelke;

Programi za izobraževanje in usposabljanje

37.  poudarja, da bi morala strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET2020) in program Komisije za nova znanja in spretnosti dopolnjevati nacionalne ukrepe in podpirati države članice pri njihovih prizadevanjih za razvoj formalnega in neformalnega sistema izobraževanja in usposabljanja, zlasti za izboljšanje branja, pisanja in numeričnih spretnosti;

38.  poziva Komisijo, naj pri razvijanju politik zagotovi aktivno udeležbo strokovne skupnosti in ustreznih deležnikov, vključno s starševskimi organizacijami;

39.  poziva Komisijo, naj oceni učinkovitost in dodano vrednost programov EU s področja izobraževanja in kulture, pri tem pa posebno pozornost nameni programu Evropa za državljane in spodbuja poenostavitev postopkov in dobrega finančnega poslovodenja na vseh ravneh;

Regionalni razvoj in kohezijska politika

40.  poziva Komisijo, naj dobro predstavi, kako predvideva financiranje in strukturiranje kohezijske politike po letu 2020, vključno z vsemi reformami obstoječe ureditve; meni, da je treba dati prednost dialogu med vsemi institucijami, da se oblikuje pregleden postopek odločanja; poudarja, da je treba sedanje zgornje meje za odobritve za prevzem obveznosti in za plačila v razdelku 1b opredeliti kot delež BDP Unije glede na celoten proračun Unije;

41.  poziva Komisijo, naj izvede nadaljnje študije za zagotovitev, da ima kohezijska politika svoj načrtovani učinek na ravni upravičenca oziroma projekta; meni, da je to še posebej pomembno, saj se ocenjuje, da bo do konca leta 2018 dodeljenih le približno 25 % sredstev Evropskega socialnega sklada, Evropskega sklada za razvoj podeželja in Kohezijskega sklada za programsko obdobje 2014–2020;

42.  priznava, da je uredba omnibus povzročila številne pomembne spremembe, osredotočene na poenostavitev, racionalizacijo in prilagodljivost; meni, da je mogoče storiti več za zagotovitev, da se tehnična pomoč ustrezno usmerja, nadzoruje in ocenjuje; nadalje meni, da bi morala Komisija lokalnim akterjem dati več pooblastil z reševanjem zapletenih postopkov odobritve, zamud pri plačilih prejemnikom, vprašanj kombiniranja virov financiranja in s spodbujanjem temeljnih pristopov, kot je lokalni razvoj, ki ga vodi skupnost;

2.  „Povezan digitalni enotni trg“

43.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge za določitev splošnega načela prostega pretoka podatkov in odstranitev omejitev lokalizacije podatkov v EU;

3.  „Odporna energetska unija s politiko podnebnih sprememb, ki je usmerjena v prihodnost“

44.  poziva Komisijo, naj spremlja socialno-ekonomske posledice oblikovanja novega trga električne energije, zlasti v regiji srednje in vzhodne Evrope, ki bo verjetno nosila višje stroške tranzicije energije kot druge države članice EU;

45.  je zaskrbljen zaradi izvajanja direktive o energetski učinkovitosti in poziva Komisijo, naj z doslednimi smernicami sodeluje z državami članicami, da bi zagotovila uspešno izvajanje; podpira načelo „učinkovitost na prvem mestu“, kjer je to potrebno, in meni, da bi morali biti cilji sorazmerni in realni;

4.  „Bolj povezan in pravičnejši notranji trg z okrepljeno industrijsko bazo“

46.  poziva Komisijo, naj predstavi predloge na podlagi svoje ocene Direktive o zavarovanju avtomobilske odgovornosti 2009/103 in zlasti predlaga reševanje vprašanj, s katerimi se srečujejo uporabniki motornih vozil, ki izhajajo iz odločbe Sodišča Evropske unije v zadevi Vnuk proti Zavarovalnici Triglav, ter naj preuči druge izboljšave za državljane, ki iščejo zavarovanje, kot je priznavanje obdobij brez zavarovalnih zahtevkov v državah članicah, ki niso država, v kateri se išče zavarovanje, da bi državljani lahko izkoristili ponudbe, ki so na voljo potrošnikom teh držav članic;

47.  poziva Komisijo, naj pri pripravi revizije direktive o napotitvi delavcev (Direktiva 96/71/ES) upošteva tako pravilno delovanje notranjega trga kot načelo svobode opravljanja storitev; poziva Komisijo, naj pri pripravi pravil civilnega prava o robotiki upošteva poseben sektorski pristop, ki ga predlaga Parlament, da bi spodbudili inovacije in spoštovali različne stopnje robotskega razvoja v različnih sektorjih in med državami članicami;

48.  po rezultatih preiskovalnega odbora glede meritev emisij v avtomobilskem sektorju poziva k hitremu sprejetju 3. in 4. svežnja o emisijah pri dejanski vožnji (RDE), da bi natančno opredelili pogoje, pod katerimi naj bi izpolnili sedanje omejitve emisij CO2 in NOx;

49.  ugotavlja, da ključne določbe uredbe o biocidnih proizvodih, ki se nanašajo na odobritev dobaviteljev in registracijo aktivnih snovi, uporabljenih za predelane izdelke, vzbujajo veliko zaskrbljenost glede skladnosti zaradi nizke ozaveščenosti zadevnih podjetij; odločno poziva Komisijo, naj nadgradi delo, ki je bilo že opravljeno v okviru nedavnega preverjanja ustreznosti najbolj bistvene zakonodaje o kemikalijah (brez uredbe REACH), ter s tem povezane vidike zakonodaje, ki se uporablja za industrijo na koncu proizvodne verige, in vključi uredbo v skladu s programom ustreznosti in uspešnosti predpisov za leto 2018, pri čemer naj se posebej upoštevajo finančna in upravna bremena, s katerimi se srečujejo mala, srednja in mikropodjetja pri pripravi dokumentacije o odobritvi za Evropsko agencijo za kemikalije (ECHA);

50.  je seznanjen s finančnimi in regulativnimi izzivi držav članic pri usklajevanju z direktivo o nitratih (Direktiva 91/676/EGS), ki pogosto velja za slab primer učinkovite zakonodaje EU, saj so številni primeri kršitev še vedno nerešeni; poudarja, da je treba njen cikel poročanja uskladiti s ciklom poročanja iz okvirne direktive o vodah (Direktiva 2000/60/ES), da se lahko isti podatki o nadzoru uporabijo pri pregledu obeh direktiv ter za omejevanje in poenostavljanje zahtev pri načrtovanju nitratov, ki so postale nepotrebno upravno breme za kmetijski sektor; poziva Komisijo, naj nadgradi delo, opravljeno pri preverjanju ustreznosti politike EU o sladkih vodah v letu 2012, in vključi sistematični pregled direktive o nitratih na dnevni red programa ustreznosti in uspešnosti predpisov za 2018, da bi poenostavili okorne zahteve in zmanjšali stroške usklajevanja;

51.  ugotavlja, da so sedanji operativni okviri in podatkovni instrumenti v zvezi s pravili za vitamine in minerale, ki se uporabljajo kot sestavine prehranskih dopolnil, povezanih z direktivo o prehranskih dopolnilih (Direktiva 2002/46/ES), pogosto omenjeni kot primer šibke in zastarele zakonodaje EU s številnimi usklajevanji vrzeli v EU, ne le na regulativnih področjih in medagencijskem sodelovanju, pač pa tudi v nacionalnih razhajanjih pri številnih hranilih in sestavinah, ki bi lahko bili prisotni tudi v živilih; poziva Komisijo, naj pregleda že opravljeno delo in tesno sodeluje z Evropsko agencijo za varnost hrane pri pregledu trenutnega stanja na evropskem trgu zdrave prehrane, pri čemer naj ustrezno upošteva znanstvene raziskave;

52.  poudarja, da je treba zagotoviti stalne naložbe v ustvarjalni cikel in dostop do visokokakovostnih avdiovizualnih medijskih vsebin za potrošnike, hkrati pa okrepiti varstvo mladoletnikov ter podpreti proizvodnjo in distribucijo evropskih del; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem izvaja svojo zavezanost k oceni učinka in ukrepom, ki temeljijo na dokazih, in naj spodbuja izmenjavo najboljših praks v državah članicah in industriji, pri čemer opozarja na načelo kulturne suverenosti;

Ribolov

53.  pozdravlja napredek ribiških flot EU pri doseganju namenov in ciljev skupne ribiške politike (SRP), zlasti člena 2 o okoljsko trajnostnem ribištvu; poziva Komisijo, naj podpre in nadaljuje s spodbujanjem (ekoloških) oznak kot mehanizmov za prepoznavanje kakovostnih rib, ki so bile ulovljene na trajnosten način, in za zagotavljanje sledljivosti iz morja na krožnik; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se skupna ribiška politika in obveznost iztovarjanja izvajata dobro premišljeno in v realnih časovnih okvirih; poziva Komisijo, naj še nadalje tesno sodeluje z ribiči in znanstveniki, da se ugotovi in predvidi, kje se lahko pojavijo vrste, ki omejujejo ribolov, ter da bi razvili rešitve, na primer inovativne ribolovne tehnike kot pulzni ribolov;

54.  poudarja potrebo, da Komisija pregleda Uredbo (ES) št. 1967/2006 (Sredozemska uredba), zlasti del, ki se nanaša na prepoved uporabe nekaterih tradicionalnih orodij in določbe, ki se nanašajo na posebne značilnosti ribolovnega orodja; je zaskrbljen glede predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi večletnega načrta za male pelagične vrste in njihovega ribolova v Jadranskem morju, ki vsebuje nov okvir upravljanja;

55.  poziva Komisijo, naj najde pragmatično rešitev v zvezi z industrijskim ribolovom, da bi se regulirale in omejile prakso izkoriščanja dragocenih ribjih virov za ribjo moko, zlasti v zvezi z občutljivimi ekosistemi v Baltskem morju; poziva Komisijo, naj pregleda obstoječo zakonodajo, da bo zlasti podpirala ribolov v manjšem obsegu, in pripravi opredelitev tovrstnega ribolova; poudarja potrebo, da Komisija pregleda obstoječo zakonodajo, z namenom, da se uvede sezonsko obdobje zaprtja ribolova trske v Baltskem morju, da se omeji smrtnost neodraslih trsk;

Kmetijstvo

56.  pozdravlja dvanajsttedensko javno posvetovanje, ki ga je izvedla Komisija, in priznanje predsednika Junckerja in komisarja Hogana, da se mora skupna kmetijska politika (SKP) revitalizirati in ustrezno financirati; upa, da bodo prispevki kmetov, državljanov in organizacij iz tega posvetovanja oblikovali prihodnjo SKP; poudarja, da bi morala SKP zagotoviti, da davkoplačevalci dobijo najvišjo vrednost za naložbe, ki jih opravijo v kmetijstvu, hkrati pa približevanje izravnalnim neposrednim plačilom v državah članicah in zagotovitev, da lahko EU ohrani in poveča svoj potencial pri proizvodnji hrane;

57.  je razočaran nad pomanjkanjem ukrepov za zagotavljanje učinkovitejše uporabe hranilnih snovi, kot so dušik, fosfor in kalij, kar bi izboljšalo proizvodnjo hrane in energije; poudarja, da je degradacija tal še naprej glavna omejitev kmetijske proizvodnje EU;

58.  je zaskrbljen zaradi načina, kako je Komisija obravnavala več delegiranih aktov; opozarja Komisijo, da bi morali delegirani akti obravnavati tehnične in upravne prilagoditve in ne uvesti politično usmerjenih kmetijskih ukrepov v skupno kmetijsko politiko mimo rednega zakonodajnega postopka;

59.  poudarja, da mora biti kmetom v EU v okviru drugega stebra na voljo več prostovoljnih orodij, da bi se spopadli s povečano nestanovitnostjo cen in dolgotrajnimi obdobji nizkih cen; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri razvoju sklopa instrumentov EU za obvladovanje tveganja; poudarja, da so glavno orodje za stabilizacijo dohodka za kmete neposredna plačila v okviru prvega stebra; poziva Komisijo, naj preuči ukrepe, ki bi zagotovili preglednost trga v celotni verigi preskrbe s hrano;

60.  poziva generalni direktorat za kmetijstvo, naj tesno sodeluje z generalnim direktoratom za zaposlovanje in socialne zadeve in generalnim direktoratom za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja, da se zagotovi resnično osredotočenje na sektor kmetijsko-živilske industrije; ugotavlja, da se je za konkurenčnost sektorja kmetijsko-živilske industrije EU na svetovnem trgu treba osredotočiti in si prizadevati za ustvarjanje novih delovnih mest, rast in naložbe v vsa gospodarstva, ne glede na vrsto in velikost, da bi povečali proizvodni potencial; poudarja, da bi, če želi Evropa razviti metode preciznega kmetovanja in kmetijske tehnologije, Komisija morala sodelovati z državami članicami pri načrtovanju naložb v tehnično usposabljanje in izobraževanje ali usposabljanje in izobraževanje na področju kmetijstva na višji ravni;

5.  „Bolj poglobljena in pravičnejša ekonomska in monetarna unija“

61.  poudarja pomen dokončanja unije kapitalskih trgov; vendar poudarja, da bi morali biti vsi nadaljnji zakonodajni predlogi podani le, če predvidenih učinkov ni mogoče doseči z nezakonodajnimi sredstvi;

62.  poudarja, da lahko nezakonodajni ukrepi, vključno s spodbujanjem tržno pogojenih rešitev, in učinkovito izvrševanje zakonodaje o konkurenci in enotnem trgu na nekaterih področjih ponudijo najboljšo možnost za napredek;

63.  poziva Komisijo, naj prizna, da je raznolikost poslovni modelov in finančnih trgov držav članic lahko prednost, ki bi jo bilo za Evropo kot celoto treba zaščititi;

64.  poudarja pomembnost spremembe uredbe za uskladitev z mednarodnimi sporazumi, na primer z veljavnimi baselskimi obveznostmi;

65.  pozdravlja delo Komisije in držav članic za aktivno spodbujanje boja proti davčnim goljufijam in utajam, agresivnemu davčnemu načrtovanju in uporabi davčnih oaz, s pomočjo strokovnega znanja Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj pri spodbujanju dobrega davčnega upravljanja;

66.  poziva k strogemu spoštovanju klavzule o nereševanju iz finančnih težav kot pohvalni možnosti pri reformi okvira gospodarskega upravljanja;

67.  poudarja pomen spremljanja izvajanja obstoječe bančne zakonodaje in krepitve dialoga s strokovnjaki v sektorju, da se oceni učinek in uspešnost sprejete zakonodaje;

6.  „Trgovina“

68.  podpira stalna prizadevanja Komisije pri pogajanjih o posebnih določilih za izboljšanje sposobnosti malih in srednje velikih podjetij za sodelovanje pri trgovanju in naložbah; priznava širjenje integriranih svetovnih dobavnih verig v mednarodne trgovinske vzorce; poziva Komisijo, naj si prizadeva za strategijo digitalne trgovine, ki bo z omogočanjem dostopa do svetovnih trgov upoštevala priložnosti, ki jih ponuja malim in srednje velikim podjetjem; priporoča, da si mora ta strategija prizadevati za izboljšanje povezljivosti in krepitve zmogljivosti za elektronsko poslovanje ter odpraviti neupravičene omejitve čezmejnih podatkovnih tokov, če so vzpostavljena ustrezna pravila, ki spodbujajo odprto, zanesljivo in varno digitalno trgovino; spodbuja Komisijo, naj v okviru tekočih in prihodnjih pogajanj o prostotrgovinskih sporazumih in na Svetovni trgovinski organizaciji (STO) pospeši agendo o digitalni trgovini, saj mora organizacija še naprej predstavljati prožen in dinamičen forum za pogajanja;

69.  poziva Komisijo, naj pregleda sedanji trgovinski okvir med AKP in EU, ki ga ureja Sporazum iz Cotonouja, ki bo prenehal veljati leta 2020; ugotavlja, da je to dobra priložnost za ocenjevanje odnosa in delo na novem modelu, ki bo upošteval ugotovitve, ki temeljijo na dokazih o vplivu, učinkovitosti, dodani vrednosti za EU in sedanjih spremembah v mednarodnem okolju; meni, da bi moral biti novi okvir namenjen podpori gospodarske rasti v afriških, karibskih in pacifiških državah ter njihovem vključevanju v svetovno gospodarstvo; zato poziva Komisijo, naj razvije jasno in trdno trgovinsko politiko, ki bo med drugim vključevala razvoj zasebnega sektorja, olajšanje trgovanja in vzajemno liberalizacijo; poziva Komisijo, naj to stori v skladu z načelom skladnosti politik za razvoj;

70.  priznava in podpira pristop, naveden v strategiji o trgovini za vse, s katerim bi glede na vlogo, ki jo ima korupcija pri olajševanju nezakonite trgovine, v prihodnje trgovinske sporazume vključevali protikorupcijske predpise; poziva Komisijo, naj pri pogajanjih s trgovinskimi partnerji nadaljuje trgovinsko politiko, ki se bori proti nezakoniti trgovini; priporoča, naj to poteka v skladu z obstoječimi mednarodnimi trgovinskimi okviri, dogovorjenimi na večstranski ravni;

7.  „Območje pravosodja in temeljnih pravic, zasnovano na medsebojnem zaupanju“

71.  verjame, da je popolna medobratovalnost podatkovnih baz EU na področju pravosodja in notranjih zadev s primernim dostopom do ustreznih nacionalnih organov, vključno z dostopom do biometričnih podatkov, bistvenega pomena za učinkovitejši boj proti organiziranemu kriminalu in terorizmu; poziva Komisijo, naj razvije standarde za sedanje in prihodnje podatkovne zbirke, ki bodo vključevali kot privzeti načeli varnosti po zasnovi in, kadar je primerno, omejitve namena; poleg tega meni, da morajo sistemi EU in države članice imeti možnost uporabljati in izmenjavati informacije z mednarodnimi podatkovnimi zbirkami, kot so tiste, ki jih upravlja Interpol; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami za zagotovitev trajnega in kakovostnega prenosa ustreznih informacij v podatkovne baze EU;

72.  meni, da bi moralo biti delo na novih ali posodobljenih bazah podatkov prednostna naloga, vključno s sistemom vstopa/izstopa (SVI), evropskim sistemom za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), svežnjem SIS II, sistemom Eurodac, evropskim indeksnim sistemom policijskih evidenc (EPRIS) in evropskim informacijskim sistemom kazenskih evidenc (ECRIS), in jih zagotoviti z ustreznim financiranjem; poziva Komisijo, naj za izboljšanje informacijskih sistemov stalno spremlja tehnološki razvoj, pri čemer naj upošteva pomen hitrosti in zanesljivosti za uporabnost sistemov;

73.  podpira prihajajočo revizijo strategije o kibernetski kriminaliteti; poziva Komisijo, naj pregleda obstoječo zakonodajo na področju kibernetske kriminalitete in predloži predlog, ki bo vzpostavil jasen okvir za odnose med zasebnimi podjetji in organi pregona v boju proti organiziranemu kriminalu in radikalizaciji na spletu, ob upoštevanju varnosti obdelave osebnih podatkov in tveganja kršitve varstva podatkov;

74.  poziva k večjim prizadevanjem za boj proti propagandi na spletu, zlasti pri spodbujanju ekstremističnih ideologij ter tudi destabilizacije, kot so prizadevanja za propagando, ki jih usklajuje Rusija; poziva k ustreznejšemu financiranju Europolove enote za prijavljanje internetnih vsebin;

75.  poziva Komisijo, naj uskladi izmenjavo najboljših praks v boju proti radikalizaciji v zaporih v EU;

8.  „V smeri nove migracijske politike“

76.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za sklenitev sporazuma z vsemi zadevnimi stranmi v Libiji, da bi preprečili nezakonit priliv državljanov tretjih držav na ozemlje EU;

77.  spodbuja Komisijo, naj nadaljuje pogajanja s tretjimi državami o sporazumih o vračanju in ponovnem sprejemu oseb kot ključnega dela pravičnega azilnega sistema in pregleda direktivo o vračanju (Direktiva 2008/115/ES), da bi ocenila, ali še vedno zagotavlja ustrezen pravni okvir za politiko EU o vračanju; verjame, da se lahko na ravni držav članic prostovoljno preselitev uporabi kot instrument za zagotavljanje mednarodne zaščite;

78.  podpira cilj vzpostavitve strogih azilnih postopkov in pogojev v državah članicah; vendar meni, da države članice so in morajo ostati dokončno odgovorne za svoje meje, politike trga dela, dostop do socialnega varstva, zdravstva, nastanitve in izobraževanja;

79.  meni, da so potrebna večja prizadevanja za zagotovitev podpore Evropski agenciji za mejno in obalno stražo, vključno z združevanjem virov, saj prevzema pomembne nove naloge, vključno s prihodnjo osrednjo enoto ETIAS;

9.  „Močnejši svetovni akter“

80.  poziva k rednim pregledom evropske sosedske politike, s katerimi bi zagotovili, da bo obravnavala stalno spreminjajoče se razmere na vzhodnih in južnih mejah EU; vztraja tudi pri tem, da je treba ustrezno pregledati in utemeljiti delo in proračune Evropske službe za zunanje delovanje; meni, da se pri tej oceni ne bi smeli osredotočati zgolj na pravilno uporabo sredstev, temveč tudi na doseganje ciljev evropske sosedske politike;

81.  spodbuja sodelovanje med EU, njenimi državami članicami in mednarodnimi organizacijami, vključno z Združenimi narodi, Natom in Commonwealthom, pri čemer priznava skupne, globalne zunanjepolitične, varnostne in humanitarne izzive ter nacionalne pristojnosti na teh področjih;

82.  vztraja, da spodbujanje človekovih pravic ostaja pomembna razsežnost zunanjepolitičnih ciljev EU in v vseh njenih odnosih s tretjimi državami, tudi na področjih, kot so verska svoboda, svoboda izražanja, politične svoboščine, pravice žensk, otrok in invalidov ter pravice manjšinskih skupin, vključno z osebami LGBTI;

83.  poziva k nadaljnjim diplomatskim pritiskom, vključno z uporabo ciljnih sankcij zoper posameznike, skupine in rusko vlado, da bi mirno rešili konflikt v Ukrajini; vztraja, da je treba dosledno spoštovati politiko nepriznavanja ruske okupacije Krima;

84.  spodbuja tesnejše mednarodno sodelovanje pri iskanju rešitve s pogajanji za izraelsko-palestinski konflikt, s katero bi dosegli varen in splošno priznan Izrael ob suvereni in vzdržni palestinski državi;

Varnost

85.  priznava, da je NATO temelj evropske obrambne in varnostne politike ter nasprotuje vsem ukrepom, ki bi spodkopali povezave EU z mednarodnimi obrambnimi partnerji; poziva Komisijo, naj sodeluje z državami članicami pri doseganju cilja za države članice Nata glede porabe 2 % BDP za obrambo;

86.  poziva Komisijo, naj preuči cilje in stroškovno učinkovitost civilnih misij EU v okviru skupne varnostne in obrambne politike z namenom učinkovitejšega razvoja resnične in uporabne povezljivosti z vlogo drugih organizacij;

87.  spodbuja, naj EU, ki k mednarodnim ukrepom proti protipehotnim minam prispeva največ, pregleda ciljno usmerjenost in financiranje protiminske dejavnosti Evropske unije, da bi takšno ukrepanje uspešno zaključili v najkrajšem možnem časovnem okviru;

88.  predlaga opredelitev financiranja raziskav in praktičnih ukrepov na področju kibernetske varnosti, zlasti pri varovanju infrastrukture in krepitvi nacionalne odpornosti, da se določi, kje je največja dodana vrednost, in upošteva delo drugih organizacij;

Razvoj

89.  meni, da je vloga javnega sektorja bistvena za doseganje ciljev trajnostnega razvoja; meni, da je je zasebni sektor v okviru pogojev proste in pravične trgovine gonilo ustvarjanja bogastva in gospodarske rasti gospodarstev na vseh trgih in ustvarja 90 % delovnih mest in dohodkov v državah v razvoju; ugotavlja, da po podatkih Združenih narodov zasebni sektor ustvari 84 % BDP v državah v razvoju in lahko zagotovi trajnostno podlago za manj odvisnosti od pomoči in uporabo domačih virov;

90.  poziva Evropsko komisijo, naj vzpostavi jasen, strukturiran, pregleden in odgovoren okvir, ki bo urejal partnerstva in zveze z zasebnim sektorjem v državah v razvoju; poleg tega poziva k vzpostavitvi sektorskih platform z več zainteresiranimi stranmi na ravni EU, ki bi združevale zasebni sektor, organizacije civilne družbe, nevladne organizacije, možganske truste, partnerske vlade, donatorje in druge zainteresirane strani, da bi se seznanili s priložnostmi za sodelovanje v javno-zasebnih partnerstvih, izmenjali najboljše prakse, zagotovili tehnično podporo glede pravnega okvira in pričakovanih izzivov, ki izhajajo iz skupnih razvojnih posegov;

91.  pozdravlja vlogo Evropske investicijske banke pri razvoju lokalnega zasebnega sektorja; poudarja, da je podpora Evropske investicijske banke (EIB) za mikrofinanciranje že bila še posebej uspešna, saj mikrokrediti v višini samo 184 milijonov EUR vzdržujejo 230 500 delovnih mest v mikropodjetjih po vsem svetu s pomembnim vidikom enakosti spolov, pri čemer se ustvari dvakrat več delovnih mest za ženske kot za moške; poziva Evropsko komisijo in države članice, naj priznajo uspeh mikrofinančnih politik s povečanjem razpoložljivih finančnih sredstev; ugotavlja, da Evropska investicijska banka (EIB) namenja dodatna sredstva za mikrofinanciranje prek zunanjega mandata EU v vseh državah v razvoju, kjer je dejavna;

92.  opozarja, da cilj trajnostnega razvoja 3 jasno določa, da mora do leta 2030 vsakdo uživati dobro duševno in telesno zdravje skozi vse življenje; poudarja dejstvo, da vsako leto 100 milijonov ljudi zapade v revščino zaradi zdravstvenih stroškov, ki so nesorazmerni z njihovimi dohodki, in da po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) več kot tretjina svetovnega prebivalstva, v Afriki pa več kot 50 % prebivalcev, nima dostopa do zdravil zaradi neenakosti, kot so nižja raven izobrazbe in dohodkov, in zaradi omejenega dostopa do informacij, slabe infrastrukture in omejene dosegljivosti zdravstvenih točk na podeželskih območjih, kar skupaj z ustreznim pomanjkanjem diagnoz vodi do pomanjkanja zdravljenja in minimalnega dostopa do zdravil;

93.  opominja, da bi cilj moral biti doseči ljudi, ki potrebujejo zdravljenje, kadar in kjer ga potrebujejo, s spoštovanjem suverenosti zadevnih tretjih držav, hkrati pa priznava, da na razpoložljivost zdravil kot tudi vseh elementov zdravstvenih sistemov vplivajo konflikti in krize; meni, da so v tovrstnih primerih potrebni sistemi za odzivanje v nujnih primerih, da bi učinkovito preprečili možne izbruhe oziroma se odzvali nanje;

10. „Unija demokratičnih sprememb“

94.  poziva Komisijo, naj vzpostavi medinstitucionalni sporazum z namenom omogočiti dejansko vključevanje mreže nacionalnih parlamentov v zakonodajni postopek EU v skladu z neločljivimi načeli prenosa pristojnosti, subsidiarnosti in sorazmernosti; poziva Komisijo, naj v ta namen:

–  dejansko podaljša rok, v katerem lahko nacionalni parlamenti podajo obrazloženo mnenje, z osem na dvanajst tednov;

–  spodbuja in preuči obrazložena mnenja na lastno pobudo nacionalnih parlamentov, ki Komisiji predlagajo, naj v okviru svojih pristojnosti začne zakonodajni akt (postopek z zelenim kartonom);

–  preuči vsako obrazloženo mnenje o neskladnosti osnutka zakonodajnega akta Unije z načelom subsidiarnosti kot politično zavezujoče, če je doseglo predvideno mejno vrednost tretjine glasov, dodeljenih nacionalnim parlamentom, in se posledično zaveže, da bo nemudoma in v celoti umaknila izpodbijani osnutek zakonodajnega akta;

–  pozdravlja parlamentarizacijo in posodobitev luksemburškega kompromisa, kar zadeva obrazložena mnenja, ki jih nacionalni parlamenti izdajo o temah, ki jih štejejo za teme zelo pomembnega nacionalnega interesa, in v katerih nasprotujejo sprejetju ali udeležbi pri omenjenem osnutku akta, in poziva Svet, naj opravi celovito razpravo za dosego soglasja;

–  pozdravlja pravico nacionalnih parlamentov, da prekličejo in pregledajo izvedbene ali delegirane akte, ki jih je sprejela Komisija, in pravico do njihovega polnega sodelovanja na zahtevo katerega koli nacionalnega parlamentarnega preiskovalnega odbora, kadar gre za evropsko zadevo;

–  pregleda katero koli direktivo ali uredbo, če jo k temu pozove nacionalni parlament;

–  uvede samodejno samoderogacijsko klavzulo za nekatere akte po obdobju petih ali desetih let;

–  sproži repatriacijo tako imenovane deljene pristojnosti, če nacionalni parlamenti, ki dosežejo tretjino glasov, menijo, da cilji glede na izkušnje niso dovolj doseženi z rednim zakonodajnim postopkom in da bi bilo pristojnosti najbolje vrniti državam članicam in/ali regionalnim in lokalnim oblastem;

95.  poziva Komisijo, da začne redni postopek za spremembo Pogodb v skladu s členom 48 PEU, da bi predlagal spremembe člena 341 PDEU in Protokola 6, ki so potrebne, da bi lahko Parlament odločal o kraju svojega sedeža in svoji notranji ureditvi;

96.  poziva Komisijo, naj predlaga spremembo statuta Sodišča Evropske unije, da bi lahko „vsak sodnik, ki je sodeloval pri obravnavi zadeve pred senatom ali velikim senatom, dopolnil sodbo s svojim ločenim pritrdilnim ali odklonilnim mnenjem ali s preprosto izjavo o nestrinjanju“;

o

o o

97.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropskemu svetu ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0105.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0103.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov