Postopek : 2017/2699(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0454/2017

Predložena besedila :

B8-0454/2017

Razprave :

PV 04/07/2017 - 11
CRE 04/07/2017 - 11

Glasovanja :

PV 05/07/2017 - 8.9
CRE 05/07/2017 - 8.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 561kWORD 72k
30.6.2017
PE605.578v01-00
 
B8-0454/2017

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo


o prihodnosti Evrope in strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2018 (2017/2699(RSP))


Maria João Rodrigues v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o prihodnosti Evrope in strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2018 (2017/2699(RSP))  
B8‑0454/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo, zlasti Priloge IV,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o strateških prednostnih nalogah v delovnem programu Komisije za leto 2017(1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 25. oktobra 2016 z naslovom Delovni program Komisije za leto 2017 – Za Evropo, ki varuje, opolnomoča in ščiti ter njegovih prilog (COM(2016)0710),

–  ob upoštevanju Skupne izjave o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017(2),

–  ob upoštevanju bele knjige Komisije z dne 1. marca 2017 o prihodnosti Evrope in razmislekov o socialni razsežnosti Evrope, izkoriščanju globalizacije, poglobitvi ekonomske in monetarne unije, prihodnosti evropske obrambe in prihodnosti financ EU,

–  ob upoštevanju rimske izjave voditeljev 27 držav članic, Evropskega sveta, Evropskega parlamenta in Evropske komisije z dne 25. marca 2017,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic(3),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o proračunski zmogljivosti evroobmočja(4),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o izboljšanju delovanja Evropske unije z izkoriščanjem potenciala Lizbonske pogodbe(5),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. februarja 2017 o morebitnem razvoju in prilagoditvi institucionalne ureditve Evropske unije(6),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. aprila 2017 o pogajanjih z Združenim kraljestvom po uradnem obvestilu, da namerava izstopiti iz Evropske unije(7),

–  ob upoštevanju usmeritev Evropskega sveta (člen 50) z dne 29. aprila 2017 po obvestilu Združenega kraljestva na podlagi člena 50 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 22. in 23. junija 2017,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 29. maja 2017 o prihodnji strategiji EU na področju industrijske politike,

–  ob upoštevanju resolucije Odbora regij z dne 22. in 23. marca 2017 o prednostnih nalogah Evropskega odbora regij za delovni program Evropske komisije za leto 2018 (RESOL-VI/021),

–  ob upoštevanju raziskave Eurobarometer z naslovom Dve leti do evropskih volitev 2019, ki je bila izvedena med 18. in 27. marcem 2017,

–  ob upoštevanju zbirnega poročila konference predsednikov odborov, ki to resolucijo dopolnjuje s stališča parlamentarnih odborov in ki bi ga morala Komisija upoštevati pri pripravi in sprejetju svojega delovnega programa za leto 2018,

–  ob upoštevanju člena 37(3)Poslovnika,

A.  ker je Evropska unija v fazi trajnostnega gospodarskega okrevanja, večinoma zaradi nizkih obrestnih mer pri centralnih bankah ter prožnejše in rasti naklonjene razlage proračunskih pravil; ker te napredne gospodarske politike levosredinska vlada že dolgo spodbuja in brani pred trmasto desnosredinsko opozicijo;

B.  ker okrevanje Evrope po državah ostaja neenakomerno in je še vedno prisotno veliko pomanjkanje naložb; ker je še vedno preveč ljudi brezposelnih, dolgotrajno brezposelnih, podzaposlenih ali pa se njihove življenjske razmere znatno ne izboljšujejo; ker veliko regij potrebuje podporo pri dohitevanju uspešnejših regij; ker je stopnja revščine, socialne izključenosti in neenakosti možnosti v Evropi še vedno previsoka; ker se številnim zdi, da ne morajo slediti socialno-ekonomskemu razvoju in so slabo zastopani v političnem sistemu;

C.  ker se svetovni red spreminja in nihče ne more enostransko prevzeti popolnega nadzora; ker je sodelovanje v okviru mednarodnega prava, večstranskega sistema in mednarodnih organizacij poglavitno za mir, varnost, demokracijo, človekove pravice in doseganje ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030;

D.  ker sta se v Evropi v zadnjem času povečala nacionalizem in ksenofobija, a tudi izražanje javne podpore evropskemu povezovanju in sodelovanju ob vzajemnem spoštovanju za uspešno obvladovanje skupnih izzivov;

E.  ker potekajo pogajanja za urejen izstop Združenega kraljestva iz Evropske unije in je EU-27 v rimski izjavi ponovno potrdila odločenost Unije, da bo kot politično in gospodarsko telo skupaj zgradila skupno prihodnost, ki bo državljanom zagotovila tako varnost kot nove priložnosti;

F.  ker mora EU-27 zaradi odstopa nove administracije ZDA od pariškega podnebnega sporazuma in ukrepov predsednika Trumpa v smeri tekmovanja v zniževanju standardov pri obdavčitvi in ureditvi finančnih trgov dajati toliko boljši zgled;

G.  ker je slogan Evropske unije „združena v raznolikosti“; ker sta evropska in nacionalna identiteta združljivi in si ne nasprotujeta; ker je vsak lahko zaprisežen domoljub in obenem podpornik evropskega povezovanja;

H.  ker je Evropska unija za države članice sidro, ki pomaga ohranjati pluralizem, spoštovanje človekovega dostojanstva, svobodo, demokracijo, enakost, pravno državo, spoštovanje človekovih pravic in solidarnost;

I.  ker je Komisija pripravila belo knjigo in pet tematskih razmislekov kot podlago za široko razpravo o prihodnosti evropskega povezovanja; ker naj bi bili do konca leta 2017 pripravljeni prvi sklepi o prihodnosti EU, na podlagi katerih naj bi bil oblikovan naslednji večletni finančni okvir;

J.  ker so številni državljani in združenja zlasti med nedavnim praznovanjem 60. obletnice Rimskih pogodb predstavili različne predloge in pobude, da bi prispevali k prihodnosti Evrope; ker predlagajo, da bi dejavno sodelovali pri evropski konvenciji državljanov z inovativnimi modeli sodelovanja;

Naša odločitev za prihodnost Evrope: veliko boljše sodelovanje pri prednostnih nalogah, ki so za ljudi pomembne

1.  meni, da nobeden od petih scenarijev, oblikovanih v beli knjigi Komisije, ne vsebuje prepričljive vizije za prihodnost Evrope; poudarja, da v scenarijih „tako kot doslej“, „samo enotni trg“ in „storiti manj, a učinkoviteje“ ni namenjena zadostna pozornost ciljem glede ekonomske konvergence od spodaj navzgor, družbenega napredka, kohezije in trajnostnega razvoja; v zvezi s tem opozarja, da večina zagovornikov scenarija, da bi morala Evropa „storiti manj“, dejansko želi predvsem povečati dobiček podjetij z odpravo standardov, s katerimi Evropa ščiti delavce, potrošnike, javno zdravje in naše življenjsko okolje; meni, da scenarij „tisti, ki hočejo več, storijo več“ ne vključuje zadostnih zagotovil, da poglobljeno sodelovanje ne bo povzročilo dejanske izključitve nesodelujočih držav članic iz nadaljnjega povezovanja; ugotavlja tudi, da je scenarij „storiti veliko več skupaj“ verjetno dobronameren, vendar ne opredeljuje jasno prednostnih nalog na področjih, na katerih je za boljše obravnavanje pomislekov državljanov potrebno močnejše povezovanje;

2.  poudarja, da v skladu z najnovejšo raziskavo Eurobarometer državljani EU v povprečju pričakujejo, da bo EU bolj kot doslej posredovala na več področjih, vključno z varnostjo in bojem proti terorizmu, brezposelnostjo, zdravjem in socialno varnostjo, varstvom okolja, bojem proti davčnim goljufijam, migracijami ter ukrepi, usmerjenimi v preostale dele sveta; zaveda pa se, da se odnos do EU in podpora za večje ukrepanje EU med državami članicami zelo razlikujeta;

3.  poudarja, da za Evropo obstaja boljša pot naprej, kot so poti, ki jih je predstavila Komisija, in sicer šesti scenarij, ki bi moral doseči demokratično soglasje med državami članicami in evropskimi političnimi strankami: veliko boljše sodelovanje pri prednostnih nalogah, ki so za ljudi pomembne; poudarja, da je to praktični scenarij za učinkovito reševanje težav, v zvezi s katerimi so zaskrbljeni prebivalci Unije, v demokratičnem duhu in zaradi krepitve pojma evropskega državljanstva; poudarja, da potrebujemo resne evropske ukrepe z ustreznimi sredstvi na področjih, na katerih je mogoče učinkovite rezultate doseči le s sodelovanjem, na primer pri boju proti podnebnim spremembam, sklepanju boljših trgovinskih sporazumov, izboljšanju varnosti, zmanjševanju izogibanja davkom, zagotavljanju dobrih socialnih in okoljskih standardov, spodbujanju enakosti spolov in krepitvi konvergence od spodaj navzgor na enotnem trgu ter v ekonomski in monetarni uniji (EMU);

4.  ponovno potrjuje sporočilo iz rimske izjave, da je naša Unija združena in neločljiva ter da imamo najboljše možnosti za oblikovanje dogajanj na svetovni ravni, če bomo delovali skupaj kot Evropejci; poudarja, da lahko Evropejci s skupno gradnjo prihodnosti najbolje dosežemo široko skupno blaginjo z visokimi življenjskimi standardi, varnostjo in čistim okoljem; meni, da je evropska enotnost tudi najboljši način za prispevanje k miru, blaginji in boljšim življenjskim standardom drugod po svetu;

5.  poudarja, da so v skladu s pravnim redom Unije vsi evropski državljani enakopravni in da se mora vsako poglobljeno sodelovanje na nekaterih področjih evropskega povezovanja izvajati na vključujoč način, pri čemer je EU-27 vedno privzeta možnost; poudarja, da je v rimski izjavi navedeno, da „[bomo] [d]elovali [...] skupaj, po potrebi z različno hitrostjo in intenzivnostjo, a napredovali v isti smeri, tako kot v preteklosti, in v skladu s Pogodbama, hkrati pa puščali odprta vrata za tiste, ki bi se nam želeli pridružiti pozneje“; poudarja, za tiste, ki se želijo pobudam pridružiti pozneje, ne smejo veljati premični cilji ali dodatna merila;

6.  poudarja, da so potrebne močnejše neposredne povezave med EU in državljani; meni, da je veliko boljše sodelovanje pri prednostnih nalogah, ki so za ljudi pomembne, demokratični pristop, ki lahko izboljša legitimnost Unije, državljanom pa zagotovi, da njihov glas šteje;

7.  v tej resoluciji opredeljuje glavne strateške prednostne naloge, ki bi jih morala EU obravnavati pri gradnji skupne dolgoročne prihodnosti, in glavne konkretne pobude, ki bi jih morala Komisija predstaviti leta 2018; opozarja na zbirno poročilo konference predsednikov odborov, ki vsebuje podroben pregled sporočil odborov v zvezi z izvajanjem delovnega programa Komisije za leto 2017 in njihovih pričakovanj za leto 2018;

Evropa, ki jo želimo: glavne prednostne naloge

Evropska unija, ki ščiti in izboljšuje življenje in delovne razmere ljudi

8.  izrecno poudarja, da socialne razsežnosti evropskega povezovanja ne moremo omejiti na vprašanja, povezana s prostim pretokom; opozarja pa, da veliko boljše sodelovanje pri prednostnih nalogah, ki so za ljudi pomembne, pomeni močnejše skupno ukrepanje za izboljšanje delovnih razmer, zmanjšanje revščine ter socialnih neenakosti in razlik med spoloma, zagotovitev visokokakovostnega izobraževanja in usposabljanja za vse, pospešitev procesa konvergence gospodarske uspešnosti in ravni prihodkov med državami od spodaj navzgor ter krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije v EU; opozarja na svojo resolucijo o evropskem stebru socialnih pravic, ki vsebuje natančne predloge o tem, kako bi morala EU-27 skupaj doseči bolj socialno Evropo in katere posebne dodatne instrumente v zvezi s tem potrebuje euroobmočje; pozdravlja predlog Komisije za skupno razglasitev načel evropskega stebra socialnih pravil in potrjuje svojo pripravljenost za sodelovanje s Komisijo in Svetom pri dokončnem oblikovanju skupne razglasitve do konca leta 2017; poudarja, da bi morala načela tega stebra veljati za vse ljudi v EU; zato poziva vse države članice EU-27, naj podprejo skupno razglasitev na ravni voditeljev držav ali vlad;

9.  poziva Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge za konkretne evropske pobude, ki bodo izboljšale življenjske in delovne razmere, kot so zlasti:

•  zakonodajni predlog za okvirno direktivo o dostojnih delovnih pogojih, ki bo vsakemu delavcu zagotovila dostop do temeljnega sklopa pravic delavcev in socialnih pravic, tudi v digitalnem gospodarstvu, če socialni partnerji niso pripravljeni na pospešitev pogajanj o reviziji direktive o pisni izjavi (91/533/EGS)(8);

•  pobuda o dostopu do socialnega varstva, ki temelji na posvetovanju s socialnimi partnerji, s konkretnimi predlogi za zagotovitev, da bodo vsi ljudje v vseh oblikah dela pridobili pravico do socialne varnosti, tudi do ustreznih pokojnin;

•  evropska kartica socialnega zavarovanja, ki bo olajšala izmenjavo informacij in ljudem zagotovila dostop do evidence sedanjih in preteklih pravic in preprečevala zlorabe;

•  evropski inšpektorat za delo, ki bo zagotovil izvajanje delovne in socialne zakonodaje na enotnem trgu;

•  direktiva o vzpostavitvi jamstva za otroke, ki bo ublažila škodljive učinke revščine otrok, tako da bo vsakemu otroku, izpostavljenemu tveganju revščine, zagotovila dostop do brezplačnega zdravstvenega varstva, izobraževanja in otroškega varstva ter do dostojnega stanovanja in ustrezne prehrane;

•  okvirna direktiva o evropskih sistemih minimalnega dohodka, s katerimi bi krili osnovne življenjske stroške, pri tem pa upoštevali nacionalne prakse;

•  tretja serija snovi v skladu z direktivo o rakotvornih in mutagenih snoveh (2004/37/EC)(9), ki jo je treba takoj opredeliti, direktivo pa razširiti na snovi, strupene za razmnoževanje;

•  socialni protokol, ki bo okrepil temeljne socialne pravice v zvezi z gospodarskimi svoboščinami, ki ga mora Komisija predlagati ob naslednji reviziji Pogodb;

10.  poudarja, da mora Komisija državam članicam ponuditi vso podporo, ki jo potrebujejo za popolno izvajanje jamstva za mlade, jamstva za znanja in spretnosti in drugih pomembnih naložb v ljudi, tudi v kakovostno, cenovno ugodno in dostopno predšolsko vzgojo in varstvo ter oskrbo starejših in vzdrževanih oseb; poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezno financiranje pobude za zaposlovanje mladih do leta 2020 in stori vse, kar je v njeni moči, da bi državam članicam pomagala izkoristiti vsa sredstva, ki so na voljo v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poziva Komisijo, naj zaščiti program Erasmus+ in znatno poveča njegovo financiranje; pozdravlja predlog Komisije o evropskih solidarnostnih enotah, katerih cilj je priznati in spodbuditi priznavanje prostovoljnega dela mladih in solidarnosti preko meja po vsej Uniji; pri tem pa poudarja, da je treba pregledati predlagano zakonodajo za zagotovitev, da pobuda o evropskih solidarnostnih enotah ne bo negativno vplivala na druge obstoječe programe, kot je Erasmus+, in da se prostovoljstvo ne bo sistematično uporabljalo za nadomestitev plačanega dela;

11.  pozdravlja ukrepe Komisije za okrepitev vloge in vidnosti socialnih kazalnikov v evropskem semestru ter zlasti poziva, naj se obstoječi pregled ključnih zaposlitvenih in socialnih kazalnikov ter prihodnja pobuda o dostopu do socialnega varstva upoštevata pri oblikovanju priporočil za posamezne države in priporočila za euroobmočje; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe v zvezi s celovito strategijo za boj proti revščini, da bi končno dosegli cilj strategije Evropa 2020 v zvezi z zmanjšanjem revščine in socialne izključenosti ter povečali stopnjo zaposlenosti žensk; ponovno poziva Komisijo, naj spodbuja ustrezne sisteme minimalnega dohodka, ki pokriva osnovne življenjske stroške, v vseh državah članicah v skladu z nacionalno zakonodajo in prakso, pri tem pa zagotovi priložnosti za preprečevanje dolgotrajne odvisnosti od minimalnega dohodka; ponovno poziva k sprejetju zelene knjige o neenakostih ter njihovih škodljivih učinkih na okrevanje gospodarstva in dolgoročnejši potencial rasti;

Evropska strategija za trajnostni razvoj

12.  poudarja, da bi moralo veliko boljše sodelovanje pri prednostni nalogah, ki so za ljudi pomembne, vključevati postavitev temeljev ali širšo skupno blaginjo v prihodnosti; meni, da bi morala EU imeti konkretno strategijo za trajnostno rast, vzdržnost financ, konkurenčnost, kakovostna delovna mesta, doseganje ciljev trajnostnega razvoja po vsej EU do leta 2030 in izpolnitev naših zavez iz pariškega podnebnega sporazuma; poudarja, da uresničevanje evropske strategije za trajnostni razvoj pomeni, da bi bilo treba posodobiti regulativne standarde in vzpostaviti ustrezne finančne instrumente;

13.  poudarja, da bi bilo treba ohraniti in nadgraditi politiko EU za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo kot ključno politiko z neposrednim vplivom na življenja ljudi in kot glavni dolgoročni naložbeni nosilec za preseganje neenakosti in prispevanje k trajnostni konvergenci in blaginji, ki bo zajemal vse države članice kot praktični izraz načela solidarnosti;

14.  v tem smislu podpira poziv Sveta Komisiji, naj zagotovi celostno strategijo za industrijsko politiko EU v prihodnosti; meni, da bi moral tej strategiji slediti akcijski načrt in da bi morale biti v njej obravnavane ključne prednostne naloge, kot so prehod na energetsko učinkovito nizkoogljično gospodarstvo, digitalna povezljivost za vse, uresničevanje potenciala evropskih kulturnih in ustvarjalnih sektorjev, doseganje večje trajnosti mest in izvajanje agende za krožno gospodarstvo;

15.  pričakuje, da bo Komisija hitro predlagala vse preostale pobude za izvajanje energetske unije, kot je opisano v časovnem načrtu za energetsko unijo; poziva Komisijo, naj s konkretnim akcijskim načrtom obravnava energijsko revščino, da bi ta pojav izkoreninili in vsem državljanom EU omogočili cenovno dostopno energijo;

16.  meni, da je bistveno zmanjšati emisije v prometnem sektorju; poziva Komisijo, naj dokonča pregled zakonodaje o emisijah CO2 iz avtomobilov in dostavnih vozil, s katerim že zamuja, ter predlaga ustrezno ambiciozne zakonodajne predloge s povprečnim ciljem za vozni park za leto 2025 in mandatom za brezemisijska vozila, ki določa postopno povečanje deleža brezemisijskih vozil v celotnem voznem parku, pri čemer je cilj postopna opustitev novih vozil, ki oddajajo CO2, do leta 2035; poziva Komisijo, naj predloži predlog za tehnološko nevtralne mejne vrednosti emisij Euro7, ki se bodo do leta 2025 uporabljale za vse avtomobile in dostavna vozila, dane na trg Unije, da bi izboljšali kakovost zraka v Uniji ter dosegali meje za kakovost zunanjega zraka v Uniji in ravni, ki jih priporoča Svetovna zdravstvena organizacija;

17.  pričakuje, da bodo predlogi Komisije za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 temeljili na korektivni javni intervenciji pri nestanovitnosti kmetijskih trgov, da bi zagotovili zanesljivo in zdravo preskrbo s hrano, zaščitili zmogljivosti za proizvodnjo hrane v Evropi z zajamčenjem kmetijskih prihodkov ter utrdili zaposlovanje in močne skupnosti na podeželju, pri tem pa bi v celoti delovali skladno s cilji trajnostnega razvoja; poziva, da se močno poveča osredotočenost na prispevanje k okoljskim ciljem in ciljem na področju podnebnih sprememb, vključno z dajanjem prednosti kmetijskim praksam, ki omogočajo večje shranjevanje ogljika v tleh, omejujejo emisije dušikovega oksida in pesticide nadomeščajo z alternativnimi rešitvami;

18.  ponovno poziva Komisijo, naj predloži zakonodajne predloge za obravnavanje problema protimikrobne odpornosti, ki je svetovno zdravstveno vprašanje;

19.  poziva Komisijo, naj leta 2018 predloži predlog zakonodajnega okvira za preprečevanje nepoštenih trgovskih praks v verigi preskrbe s hrano; poziva k celoviti oceni zavez EU za preprečevanje nepoštene svetovne konkurence, zlasti v zvezi z varnostjo hrane, sanitarnimi in fitosanitarnimi standardi, geografskimi označbami, dobrobitjo živali in sektorji občutljivih izdelkov; poziva Komisijo, naj oblikuje možnosti za morebitne podporne ukrepe za kmete v EU v primerih nepoštene konkurence, tako da prilagodi politiko konkurence posebnostim kmetijstva, da bi zaščitila gospodarski položaj primarnih proizvajalcev v verigi preskrbe s hrano;

20.  poudarja, da bi morala EU voditi globalno sodelovanje za izboljšanje mednarodnega upravljanja oceanov, tudi na območjih zunaj nacionalne jurisdikcije, da bi obravnavali podnebne spremembe, zaščitili biotsko raznovrstnost in zagotovili trajnostno prihodnost za ribištvo; poziva Komisijo, naj pospeši boj proti nezakonitemu, neprijavljenemu in nereguliranemu ribolovu ter si prizadeva za okrepitev staležev rib v Sredozemskem morju in pri tem izhaja iz izjave MedFish4Ever; odločno poziva Komisijo, naj zmanjša zamude pri prenosu ukrepov, ki so jih sprejele mednarodne organizacije za ribištvo, in prenosu predlaganih delegiranih aktov v zvezi z ribištvom;

21.  poziva Komisijo, naj leta 2018 izvaja in dokonča študijo o intelektualni lastnini in dostopu do zdravil, da bi spodbudili raziskave zapostavljenih bolezni ter izboljšali cenovno dostopnost zdravil v EU in državah v razvoju; pričakuje od Komisije, da bo predložila zakonodajni predlog o evropskem sistemu za vrednotenje zdravstvenih tehnologij;

22.  poziva Komisijo, naj konkretno ukrepa za zmanjšanje razlik v kakovosti med proizvodi iste blagovne znamke na enotnem trgu; želi, da bi bili prvi dobri rezultati tega ukrepanja doseženi do sredine leta 2018;

23.  ponavlja svoj dolgoletni poziv Komisiji, naj pripravi zakonodajni predlog o kolektivnem pravnem sredstvu, ki bi lahko ljudem zelo pomagal uveljavljati njihove pravice, kadar so utrpeli škodo, ker so podjetja kršila veljavna pravila;

24.  poudarja, da bi bilo treba dodatno izboljšati nadzor trga za proizvode v EU, in poziva Komisijo, naj ukrepa za odpravo zastoja pri svežnju ukrepov za varnost proizvodov in nadzor trga, pri čemer naj bi predvsem pomagala doseči pravičen kompromis glede obvezne označbe porekla za proizvode („izdelano v“);

25.  poziva Komisijo, naj čim prej predstavi zakonodajni predlog o razširitvi zaščite z geografsko označbo na nekmetijske proizvode, ki bo imela številne pozitivne učinke za državljane, potrošnike, proizvajalce ter celotno evropsko gospodarstvo in družbo;

26.  poudarja pomembnost popolne uresničitve vseh ukrepov, predlaganih v strategiji za enotni digitalni trg; pričakuje, da bo Komisija vmesni pregled strategije za enotni digitalni trg pospremila s konkretnimi zakonodajnimi predlogi, s katerimi bo zagotovila jasni pravni okvir za dejavnosti, ki se posredujejo prek digitalnih platform, tudi kar zadeva poklicno in nepoklicno opravljanje storitev, zakonitost ureditev, pravice potrošnikov in zaščito mladoletnikov, pravice delavcev, pravice ustvarjalcev, konkurenco in obdavčitev;

27.  poziva Komisijo, naj ne obravnava le enotnega digitalnega trga in naj deluje v smeri celovite digitalne unije z ambicioznimi zakonodajnimi cilji in potrebnimi finančnimi sredstvi; želi, da bi se priložnosti digitalizacije prenesle v konkretne koristi za vse Evropejce, vključno s tistimi na podeželskih območjih, tudi z ustrezno uporabo javnih naročil in večjo uporabo e-uprave pri javnih storitvah, kot so izobraževanje, zdravstvo ter upravni postopki za državljane in MSP; poudarja, da bi morala na podlagi tekoče digitalne preobrazbe nastati pravičnejša, bolj vključujoča in dinamična družba, v kateri so pravice posameznika zaščitene;

28.  poziva k ambicioznim naložbam v digitalne spretnosti in spletno varnost za vse generacije ter k izboljšanju izobraževalnih programov; poziva k hitremu izvajanju pobude Wifi4EU; poziva Komisijo, naj predstavi načrt, kako bo Evropa postala vodilna svetovna sila na področju podatkovnih centrov, upravljanja podatkov in varnosti podatkov, in sicer zaradi prostega pretoka podatkov, ki bo temeljil na močnem regulativnem okviru EU, ki bo zajamčil internetno nevtralnost in varstvo osebnih podatkov; poziva Komisijo, naj pospeši prizadevanja za spodbujanje evropskih raziskav, razvoja in izvajanja tehnologije pete generacije (5G);

29.  pričakuje, da bo Komisija predložila načrtovane pobude o kibernetski varnosti, tudi glede Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA); poudarja, da bi moral biti cilj takih pobud povečanje kibernetske varnosti za industrijo in druge civilne namene ter da bi morale pobude vključevati učinkovita pravna sredstva;

 

Boljši instrumenti za naložbe

30.  poudarja, da je za verodostojno evropsko strategijo za trajnostni razvoj potrebna gospodarska politika, ki zagotavlja dovolj javnih in zasebnih naložb na nacionalni in evropski ravni, da se zapolnijo obstoječe naložbene vrzeli; poudarja, da so ljudem zelo pomembne gospodarske priložnosti in izboljšanje življenjskega standarda, pri čemer bodo imeli koristi od držav članic in institucij EU, če bodo te veliko bolje sodelovale prek gospodarskih politik, ki podpirajo hitrejše ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, povečujejo izobraženost in spretnosti ljudi ter ohranjajo visokokakovostne socialne storitve, ki ljudem omogočajo, da so v celoti vključeni v gospodarsko in socialno življenje; zato poziva Komisijo, naj pripravi evropsko strategijo za večje javne in zasebne naložbe, ki bo precej presegala obstoječi naložbeni načrt za Evropo ter bo neposredno povezana s cilji trajnostnega razvoja do leta 2030 in pariškim podnebnim sporazumom; poziva k pripravi zakonodajnih predlogov za vključevanje okoljskih in socialnih meril ter meril v zvezi z upravljanjem v obveznosti poročanja in odločanje, da bi spodbudili vlagatelje k preusmeritvi podpore v trajnostne in dolgoročne projekte;

31.  ponovno potrjuje, da je boj proti davčnim utajam in izogibanju davkom ena od glavnih evropskih prednostnih nalog, katere cilj je izboljšati pravičnost v družbi in obnoviti zadostno zmogljivost za javne naložbe; po njegovem mnenju je bistveno, da se Parlament in Svet hitro dogovorita o zahtevah za obvezno javno poročanje po posameznih državah za večnacionalna podjetja, ki bodo izhajale iz predloga Komisije iz leta 2016(10); poudarja, da bi bilo treba doseči napredek v smeri skupne konsolidirane osnove za davek od dohodkov pravnih oseb na podlagi dveh predlogov Komisije(11); poudarja, da so javni registri dejanskega lastništva ključni elementi, ki jih je treba doseči s tekočimi pogajanji o direktivi o preprečevanju pranja denarja (2015/849)(12); poziva Komisijo, naj pripravi svoj neodvisni seznam visokotveganih jurisdikcij s šibkimi strukturami za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma; zahteva, da Komisija nujno predloži evropski črni seznam davčnih oaz, vključno s strogimi in samodejnimi sankcijami za države in jurisdikcije na seznamu; zahteva, da Komisija sprejme vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da bodo vsa globalna in tehnološko zasnovana podjetja plačala svoj pošteni delež davka v Evropi;

32.  opozarja, da je bila veljavna ureditev EU za davek na dodano vrednost (DDV) mišljena kot začasna in je zdaj zastarela; zahteva pripravo predloga, da se ta ureditev nadgradi v dokončno ureditev na podlagi načela namembne države; poudarja, da bi bilo treba najti ustrezno rešitev za goljufije na področju DDV in za primanjkljaj DDV; v zvezi s tem meni, da bi del rešitve moralo biti Evropsko javno tožilstvo, in poziva Komisijo, naj podpre hitri dogovor v okviru okrepljenega sodelovanja;

33.  pričakuje, da bo Komisija hitro ukrepala glede prihodnjih priporočil Preiskovalnega odbora o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji (PANA), ki deluje v okviru Parlamenta;

34.  poziva Komisijo, naj predloži ambiciozne predloge v zvezi z evropskimi nadzornimi organi, da bi napredovali v smeri enotnega evropskega nadzora unije kapitalskih trgov; poudarja, da bi bila za to potrebna zlasti povečanje pristojnosti Evropskega organa za vrednostne papirje in trge ter večja vloga Evropskega odbora za sistemska tveganja; poudarja, da bi morala unija kapitalskih trgov prispevati k razvoju vzdržnih financ in olajšati financiranje dolgoročnih naložb z ustrezno davčno ureditvijo;

35.  pričakuje, da bo Komisija glede na proces izstopa Združenega kraljestva iz EU pregledala uredbo o infrastrukturi evropskega trga (Uredba (EU) št. 648/2012)(13), direktivo o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov (2011/61/EU)(14) in direktivo o trgih finančnih instrumentov (2014/65/EU)(15), da bi ohranila in povečala stabilnost finančnih trgov; poziva Komisijo, naj sprejme nadaljnje ukrepe za spodbujanje večjega prispevka finančnega sektorja k trajnostnemu razvoju;

36.  poziva k hitremu ukrepanju za dokončanje bančne unije s skupnim fiskalnim varovalnim mehanizmom za enotni sklad za reševanje, ki bo ustrezno velik in bo izkoriščal neposredno kreditno linijo iz evropskega mehanizma za stabilnost, in z evropskim sistemom jamstva za vloge; poziva k ovrednotenju veljavnega okvira za sanacijo in reševanje; poudarja, da bi bilo treba še dodatno zmanjšati tveganja in neravnovesja, ki izhajajo predvsem iz stalnega pomanjkanja rasti; poziva Komisijo, naj nemudoma predlaga evropsko strategijo za razvoj dobro delujočega sekundarnega trga slabih posojil, tudi z opredelitvijo evropskega načrta za družbe za upravljanje in potrebno izpopolnitvijo izvajanja določb o državni pomoči;

37.  poziva Komisijo, naj nadaljuje v smeri vzpostavitve resnično evropskih varnih sredstev za euroobmočje, da bi se izdali novi, skupno zajamčeni dolžniški instrumenti, pri tem pa naj se izogiba umetnim in preveč zapletenim rešitvam, ki bi lahko negativno vplivale na finančno stabilnost in finančno zmogljivost držav članic;

38.  odločno poziva k izvajanju v rast usmerjene skupne fiskalne naravnanosti na ravni euroobmočja in k vzpostavitvi fiskalne zmogljivosti euroobmočja skupaj s kodeksom konvergence, ki bosta dopolnili popolno uporabo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) ter evropskih strukturnih in investicijskih skladov; ponovno opozarja, da bi moral biti cilj fiskalne zmogljivosti euroobmočja spodbujati povečanje socialno-ekonomske konvergence in blažiti gospodarske šoke, tudi z evropskim sistemom za zavarovanje za primer brezposelnosti; ugotavlja, da bi morala proračunska zmogljivost euroobmočja zajemati nove instrumente v okviru proračuna EU (nad zgornjimi mejami večletnega finančnega okvira EU) in reformiran evropski mehanizem za stabilnost, ki bi bil vključen v pravni okvir EU in bi zanj veljal demokratični nadzor; se strinja s Komisijo, da bi morala biti fiskalna zmogljivost euroobmočja odprta za države, ki niso članice tega območja in se mu želijo pridružiti; je pa osupel nad samozadovoljnim odnosom Komisije, ki predvideva, da bo fiskalna zmogljivost euroobmočja vzpostavljena šele okoli leta 2025;

39.  poziva k uvedbi „zlatega pravila za naložbe“ in k vključitvi kazalnikov trajnostnega razvoja v Pakt za stabilnost in rast, da bi zagotovili zdravo raven kakovostnih naložb v prihodnjo blaginjo Evrope;

40.  pričakuje zakonodajne predloge v zvezi s kohezijsko politiko po letu 2020, da bi zagotovili vsaj nadaljevanje sedanjih ravni naložb za povečanje konvergence, trajnostni razvoj, kakovostna delovna mesta in zmanjšanje neenakosti na enotnem trgu; pričakuje tudi predloge za skupno kmetijsko politiko po letu 2020 in za nov okvirni program za raziskave, ki bo izhajal iz vmesne ocene programa Obzorje 2020 in poročila Parlamenta o izvajanju; poziva k nadaljevanju vseh obstoječih večletnih programov na področju izobraževanja, mladih, športa, kulture, medijev in državljanstva (Erasmus+, Ustvarjalna Evropa in Evropa za državljane) po letu 2020 z znatnim povečanjem proračunov ob upoštevanju trajnega nezadostnega financiranja sedanjih programov; poziva k pripravi poročila o izvajanju Evropskega sklada za strateške naložbe do konca leta 2018, predvsem o izboljšanju glede dodatnosti, geografske uravnoteženosti in upravljanja; poziva Komisijo, naj dovolj zgodaj v letu 2018 predloži vse zakonodajne predloge v okviru večletnega finančnega okvira za obdobje po letu 2020, da se bodo lahko vsi programi začeli pravočasno;

Notranja varnost

41.  poudarja, da je varnost v vsakdanjem življenju nekaj, kar ljudje zelo cenijo, zato mora biti Evropejcem omogočeno veliko boljše sodelovanje;

42.  poziva Komisijo, naj zagotovi učinkovito in usklajeno izvajanje evropske agende za varnost za obdobje za obdobje 2015–2020, ki daje prednost boju proti terorizmu, organiziranemu kriminalu in kibernetski kriminaliteti; znova poziva k poglobljeni oceni, osredotočeni na operativno učinkovitost ustreznih veljavnih instrumentov EU in na preostale vrzeli na tem področju, pred predstavitvijo vseh novih zakonodajnih predlogov; zahteva, da so vsem novim ukrepom na področju varnosti priložene ocene učinka;

43.  želi spomniti, da je ustrezno upravljanje zunanjih meja EU pomembno vprašanje za evropske državljane, zlasti zaradi zagotavljanja, da države članice ne bi več izvajale nadzora na notranjih mejah znotraj schengenskega območja; poziva k celovitemu izvajanju uredbe o evropski mejni in obalni straži (Uredba (EU) 2016/1624)(16);

44.  poziva Komisijo, naj pripravi izvedljive nezakonodajne predloge o izboljšanju izmenjave informacij med organi kazenskega pregona, obveščevalnimi organizacijami ter med organi kazenskega pregona in obveščevalnimi službami z namenom učinkovitega boja proti mednarodnemu organiziranemu kriminalu in terorizmu; v zvezi s tem opozarja na pomembnost boljšega operativnega sodelovanja med državami članicami, agencijami EU in tretjimi državami;

45.  poudarja, da je treba razviti učinkovite in ustrezne zmogljivosti za boj proti kibernetskim napadom; poudarja pomembnost učinkovitega usklajevanja in nepodvajanja med vsemi ustreznimi akterji; v zvezi s tem poudarja pomembnost sodelovanja z Natom in zasebnim sektorjem;

46.  poziva Komisijo, naj s svojim strokovnim tehničnim in finančnim znanjem ter viri poskrbi za usklajevanje in izmenjavo najboljše prakse na ravni EU v boju proti nasilnemu ekstremizmu, teroristični propagandi ter uporabi interneta za novačenje in zbiranje sredstev; meni, da je treba posebno pozornost nameniti strategijam preprečevanja, vključevanja in ponovnega vključevanja z jasnim vidikom spola;

47.  poudarja, da je nasilje nad ženskami vprašanje notranje varnosti; poziva Komisijo, naj si prizadeva za hiter pristop Unije h konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami in o boju proti njemu ter naj čim prej predloži zakonodajni akt za preprečevanje nasilja na podlagi spola ter boj proti njemu;

Ustvarjanje resnične evropske azilne politike in politike priseljevanja

48.  ponavlja, da morajo Evropejci veliko bolje sodelovati pri zagotavljanju varnih in zakonitih poti v Evropo tistim, ki zaprosijo za mednarodno zaščito, uveljavljanju temeljnih pravic prosilcev za azil, ki prispejo v Evropo, vključno z njihovo pravico, da zaprosijo za mednarodno zaščito, in pri izboljšanju sodelovanja s tretjimi državami z namenom odpravljanja temeljnih vzrokov prisilnih migracij; poudarja, da je treba zagotoviti, da je sodelovanje s partnerskimi državami na področju migracij v skladu s človekovimi pravicami;

49.  poziva k okrepljenim prizadevanjem za dogovor o reformi „dublinskega sistema“ z namenom vzpostavitve in izvedbe resnične in skupne evropske azilne politike v skladu s členoma 78 in 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU); poudarja, da morajo medtem vse države članice izpolniti svoje obveznosti v skladu s sklepi Sveta o premestitvi prosilcev za azil iz Grčije in Italije, pri čemer imajo prednost ženske in mladoletniki brez spremstva ter druge ranljive skupine, kot so invalidi ter osebe LGBTI; poziva k nadaljnjim prizadevanjem, ki bi migrantom, beguncem in prosilcem za azil omogočila dostop do sistemov izobraževanja in usposabljanja ter do trga dela ter priznavanje njihovih znanj in spretnosti;

50.  poziva Komisijo, naj predloži zakonodajni predlog za humanitarne vizume, ki bo poleg preselitve pomenila dodatno varno in zakonito pot za prosilce za azil, in naj zaščiti žrtve trgovine z ljudmi v EU;

51.  poziva k usklajenemu ukrepanju na področju zakonitih migracij na ravni Unije, ki presega trenutno razdrobljeni pristop; vztraja pri okrepitvi partnerstev s tretjimi državami v zvezi z zakonitimi migracijami in razvojem svežnjev mobilnosti s primernimi zaščitnimi ukrepi po vsej Evropi, med drugim v zvezi z delovnimi pogoji;

52.  poziva Komisijo, naj preveri, ali vsi akterji, ki sodelujejo pri varovanju evropskih zunanjih meja, upravljanju begunskih taborišč in sprejemu prosilcev za azil, upoštevajo mednarodno pravo, vključno z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev, humanitarno pravo in pravo o človekovih pravicah; poziva k pojasnitvi razlikovanja med tihotapljenjem in pomočjo običajnih državljanov ljudem, ki pomoč potrebujejo;

 

Demokracija, pravna država in temeljne pravice

53.  poudarja, da veliko boljše sodelovanje pri prednostnih nalogah, ki so za ljudi pomembne, pomeni, da mora EU izvajati ukrepe za zaščito temeljnih pravic ter vrednot in načel v ustanovnih Pogodbah; poudarja, da to pomeni tudi izvajanje praktičnih ukrepov za poenostavitev upravnih postopkov v zvezi s čezmejnimi vidiki življenj ljudi ter zaščito ljudi pred zlorabo z odpravo vrzeli v evropski in nacionalni zakonodaji;

54.  poziva Komisijo, naj predloži predlog pakta za demokracijo, pravno državo in temeljne pravice v obliki medinstitucionalnega sporazuma v skladu s priporočili Parlamenta v zakonodajni resoluciji z dne 25. oktobra 2016(17);

55.  poziva Komisijo, naj poda predloge za strožje ukrepe na področju vključevanja in deradikalizacije, ki temeljijo na ustreznih obstoječih politikah in opredeljujejo potrebne dodatne zmogljivosti;

56.  ponovno poziva Komisijo in Svet, naj naredita vse v svoji moči, da bi odpravila blokado predloga za horizontalno protidiskriminacijsko direktivo(18);

57.  poziva Komisijo, naj odločneje ukrepa pri odpravljanju trajne razlike v plačah med spoloma s predlogom direktive, ki temelji na priporočilu Komisije iz leta 2014 o preglednosti plačil; poziva Komisijo in Svet, naj okrepita prizadevanja za sprejem političnega dogovora glede predloga direktive o zagotavljanju uravnotežene zastopanosti spolov med direktorji družb, ki kotirajo na borzi(19);

58.  poziva Komisijo, naj takoj predstavi celovit zakonodajni predlog kot odgovor na zakonodajno resolucijo Parlamenta z dne 16. februarja 2017 o pravilih civilnega prava o robotiki(20), ki obravnava vsaj vidike človekovih pravic in etike, previdnostno načelo in glavne posledice robotike za trge dela in sisteme socialne varnosti;

59.  poziva Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe in pripravi zakonodajni predlog za zaščito žvižgačev na ravni EU s širokim področjem uporabe in ustrezno pravno podlago za zagotavljanje horizontalne zaščite, ki vključuje vse kategorije žvižgačev;

60.  poziva Komisijo, naj umakne svoj predlog direktive o družbah z omejeno odgovornostjo z enim družbenikom; je zelo zaskrbljen glede razkritij panamskih dokumentov in možnosti, da bi ta direktiva v Evropi ustvarila vrzeli zaradi pomanjkanja pravne varnosti;

61.  poudarja, da bi moral vsak predlog o spletni registraciji družb vključevati zaščitne ukrepe, ki bi zagotavljali, da sistem ne bo zlorabljen za ustvarjanje slamnatih družb, za izogibanje delu, soudeležbi delavcev in davčni zakonodaji, ter poudarja, da mora biti sistem za registracijo evropskih družb, naj bo to prek spleta ali osebno, povezan z evropskim poslovnim registrom ali vsaj z medsebojno povezanimi poslovnimi registri držav članic s skupnim naborom minimalnih standardov navedenih informacij;

62.  poziva Komisijo, naj končno predloži predlog za 14. direktivo o pravu gospodarskih družb s pravili o prenosu sedežev družbe, ki zagotavlja, da bodo davki plačani tam, kjer se ustvari dobiček, in ščiti pravice delavcev, zlasti v zvezi z zastopanostjo na ravni odborov, pa tudi v zvezi s soudeležbo in informacijami;

63.  poziva Komisijo, naj pripravi predlog uredbe o prepoznavanju vsebine javnih listin po sprejetju uredbe o spodbujanju prostega gibanja državljanov in podjetij s poenostavitvijo sprejemanja nekaterih javnih listin; vztraja, da je treba v prihodnjo uredbo vključiti registrirane partnerske skupnosti;

64.  poziva Komisijo, naj predloži pobudo za zaščito svobode in pluralnosti medijev, spodbujanje digitalnih spretnosti, boj proti dezinformacijam, sovražnemu govoru, seksizmu in kibernetskemu ustrahovanju ter negovanje demokratičnega diskurza, ki temelji na dejstvih, tudi v dobi družbenih medijev;

65.  znova poziva Komisijo, naj pripravi predlog o evropski upravni zakonodaji;

Evropa kot vodilna globalna akterka

66.  poudarja, da je EU v odnosih s partnerji po svetu najmočnejša in najbolj vplivna, če je združena in nastopa enotno; želi, da je EU aktivna globalna akterka, ki spodbuja človekove pravice, demokracijo, pravno državo in podpiranje demokracije za doseganje mirnega in skupnega mednarodnega reda v večstranskem sistemu v okviru doseganja ciljev trajnostnega razvoja za leto 2030 in celovitega izvajanja pariškega podnebnega sporazuma; meni, da bi morala EU povečati tudi svojo vlogo pri določanju standardov za globalne finančne trge, vključno s skupnim zastopanjem v mednarodnih finančnih organizacijah; meni, da bi morala skupna zunanja in varnostna politika po potrebi združiti „mehko moč“ s sposobnostjo uporabe „trde moči“ ob upoštevanju, da brez varnosti ne more biti razvoja, brez razvoja pa ne varnosti; poziva k izvajanju učinkovite strategije EU za mednarodne kulturne odnose;

67.  meni, da je treba okrepiti skupno varnostno in obrambno politiko (SVOP) tudi z vzpostavitvijo stalnega strukturnega sodelovanja, hkrati pa je treba še naprej razvijati strateško partnerstvo z Natom; meni, da je evropsko obrambo mogoče in treba pospešiti z večjo učinkovitostjo obrambnih izdatkov držav članic, z razvojem skupnih zmogljivosti in s pozitivnimi spodbudami s strani evropskega obrambnega sklada, ki podpira konkurenčnost evropske obrambne industrije, ter s civilno-vojaškimi sinergijami pri izvajanju misij in operacij SVOP; opozarja na pomembno vlogo, ki jo ima še vedno EU pri preprečevanju in reševanju konfliktov ter vzpostavljanju miru po svetu, vključno s spodbujanjem vključevanja žensk v mirovne procese; poziva k popolnoma demokratičnemu nadzoru skupne varnostne in obrambne politike;

68.  poziva Komisijo, naj podpre proces širitve in pristopa ter ponovno oceni, ali strategija širitve, ki jo podpira instrument za predpristopno pomoč, daje pričakovane rezultate; poudarja, da je zaradi vse bolj nestanovitnih razmer v regiji Zahodnega Balkana nujna večja zavzetost EU; meni, da bi bilo treba izboljšanju dobrih sosedskih odnosov in regionalni varnosti nameniti več pozornosti, ki bo temeljila na strateškem komuniciranju in bo povečala verodostojnost EU kot največje donatorke v regiji Zahodnega Balkana; obžaluje, da je treba proces širitve s Turčijo zaradi dogodkov po poskusu državnega udara v juliju 2016 in referendumu z dne 16. aprila 2017 prekiniti;

69.  poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj čim bolj podpreta program reform, ki ga partnerske države izvajajo v okviru evropske sosedske politike, zlasti v zvezi z bojem proti korupciji, posodobitvijo javnih institucij, spoštovanjem človekovih pravic, opolnomočenjem žensk, zaščito manjšin in krepitvijo pravne države; pozdravlja prednostne naloge partnerstev, ki jih je EU v okviru prenovljene evropske sosedske politike (ESP) že sklenila s številnimi državami, hkrati pa poudarja, da je treba politike EU prilagoditi na nacionalnih ravneh; meni, da bi morala EU okrepiti sodelovanje z državami vzhodnega partnerstva, s čimer bi se izboljšale njihove demokratične institucije, odpornost in neodvisnost; poziva k tesnejšemu sodelovanju in aktivnejši vlogi EU v odnosih z državami južnega sosedstva z namenom izboljšanja političnega dialoga in varnosti, okrepitve boja proti terorizmu, preprečevanja radikalizacije in upravljanja migracij na način, ki omogoča zaščito človekovih pravic;

70.  je še vedno zaskrbljen zaradi razmer v Libiji, zlasti zaradi dejanj, ki ogrožajo mir, varnost ali stabilnost v državi ter onemogočajo uspešno dokončanje politične tranzicije v Libiji; poziva k večji podpori EU pri spremljanju tranzicije Libije v vključujočo demokracijo in k izvajanju vseh možnih ukrepov za zagotavljanje spoštovanja človekovih pravic in dostave nujne humanitarne pomoči;

71.  poziva k celovitemu izvajanju strategije EU za Sirijo in s tem povezanih ukrepov iz resolucije Parlamenta z dne 18. maja 2017(21); podpira podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko ter posebnega odposlanca generalnega sekretarja Združenih narodov za Sirijo v njunih diplomatskih prizadevanjih za pomoč regionalnim akterjem in pospešitev politične tranzicije; poudarja, da bi morala biti EU pripravljena konkretno podpreti politično spravo in obnovo v Siriji;

72.  poziva k celovitemu odzivu EU na sedanjo vojno v Jemnu s kombinacijo okrepljenih humanitarnih prizadevanj, aktivnih pobud za vzpostavljanje miru in usmerjene podpore za okrevanje in obnovo;

73.  poudarja, da je EU z njenimi državami članicami največja donatorka humanitarne pomoči na svetu, glavni cilj razvojne pomoči EU pa je izkoreninjenje revščine; poudarja, da mora EU pripraviti trden načrt za ohranitev vloge globalne voditeljice v prihodnjih letih, vključno z načrtom za izpolnjevanje skupne zaveze EU glede 0,7 % bruto nacionalnega dohodka (BND) za uradno razvojno pomoč (URP); v zvezi s tem Komisijo in Svet poziva, naj Parlamentu redno poročata o napredku Unije; opozarja, da bi morala biti glavna cilja razvojne pomoči izkoreninjenje revščine in spodbujanje trajnostnega razvoja; poudarja, da je treba zagotoviti, da razvojna pomoč ni preusmerjena, zmanjšana ali instrumentalizirana in da geografsko dodeljevanje razvojne pomoči še naprej poteka glede na potrebe držav prejemnic; nasprotuje pogojevanju razvojne pomoči EU z upravljanjem migracijskih tokov in s sporazumi o ponovnem sprejemu oseb;

74.  poziva ESZD, naj spodbuja nove pobude za učinkovito spodbujanje upoštevanja mednarodnega prava s strani EU, kot to zagotavljajo ustrezne smernice EU; ponovno poudarja, da mora EU zagotoviti zlasti strogo uporabo pravil iz Skupnega stališča Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008 o izvozu orožja(22);

75.  je močno zaskrbljen zaradi vedno večjih napetosti in tveganj nadaljnje destabilizacije v državah na Bližnjem vzhodu in ob Perzijskem zalivu, ki jih zaostrujejo enostranski ukrepi regionalnih in mednarodnih akterjev; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj uporabita vsa razpoložljiva diplomatska sredstva za večje posredovanje EU pri vseh regionalnih akterjih z namenom zmanjšanja napetosti, demilitarizacije obstoječih konfliktov in omogočanja vključujoče regionalne varnostne strukture;

76.  izraža pohvalo podpredsednici/visoki predstavnici in ESZD za njuno odločno zavzemanje za ohranitev celovitega skupnega načrta ukrepanja z Iranom, kar je pomemben dosežek diplomacije EU in učinkovitega multilateralizma, hkrati pa tudi priložnost za postopno sodelovanje z Iranom na področjih skupnega interesa; poziva podpredsednico/visoko predstavnico in ESZD, naj nadaljujeta dialog z ZDA o celovitemu izvajanju skupnega načrta ukrepanja, zlasti v zvezi z zakonitimi gospodarskimi dejavnostmi v Iranu, hkrati pa naj bosta pripravljena učinkovito zaščititi interese evropskih gospodarskih subjektov s preprečevanjem ekstrateritorialne uporabe sankcij ZDA;

77.  poziva k pripravi akcijskega načrta za izvajanje novega evropskega soglasja o razvoju; ponovno poziva k skladnosti politik za razvoj, da bi vse evropske notranje in zunanje politike podpirale zmanjševanje revščine ter polno izvajanje agende za trajnostni razvoj do leta 2030 in njenih ciljev na področju trajnostnega razvoja, vključno s preglednim ter zanesljivim okvirom spremljanja in pregledovanja;

78.  poziva k pripravi novega akcijskega načrta za izvajanje Evropskega soglasja o humanitarni pomoči; meni, da je treba upoštevati zaveze, ki jih je EU sprejela na svetovnem humanitarnem vrhu leta 2016;

79.  poziva Komisijo, naj predstavi pobudo za večjo prehransko varnost v državah v razvoju, tudi s podpiranjem okolju prijaznih kmetijskih praks, v okviru boljšega povezovanja med humanitarno pomočjo in razvojnim sodelovanjem ter na podlagi izkušenj, pridobljenih iz sedanjih kriz zaradi podhranjenosti in grozeče lakote, povezanih s podnebnimi spremembami, v nekaterih afriških državah;

80.  obžaluje izjavo predsednika Združenih držav Amerike, da ZDA ne bodo spoštovale zavez iz pariškega podnebnega sporazuma; ponovno izraža svojo odločno podporo izvajanju tega zgodovinskega sporazuma, ki je bistven za omejevanje okoljskih nesreč in preprečevanje nepopravljive škode podnebju na Zemlji; zelo ceni dejstvo, da so tudi partnerji po vsem svetu potrdili svojo zavezanost pariškemu podnebnemu sporazumu;

81.  poudarja, da so potrebni nadaljnji koraki za uskladitev trgovinskih politik EU s cilji trajnostnega razvoja in pariškim podnebnim sporazumom ter za spodbujanje svetovne trgovine, ki bo pravična in urejena v skladu z interesi vseh ljudi na planetu; poziva zlasti k:

•  pripravi zakonodajnega predloga o obveznem skrbnem pregledu globalnih vrednostnih verig, da bi preprečili nepoštene trgovinske prakse in zagotovili preglednost, sledljivost ter spoštovanje človekovih, delavskih in okoljskih pravic;

•  uspešnemu in hitremu zaključku pogajanj o posodobitvi instrumentov trgovinske zaščite EU ob upoštevanju trgovinskih praks in subvencij v tretjih državah, ki izkrivljajo konkurenco;

•  ukrepanju Komisije, da bi v okviru večstranskega in na pravilih temelječega sistema trgovanja zmanjšali globalne presežne zmogljivosti jeklarstva, med drugim z ustrezno protidampinško in protisubvencijsko zakonodajo;

•  nadaljnjim ukrepom za vzpostavitev sistema večstranskega sodišča za naložbe, ki bi nadomestil arbitražno reševanje sporov med vlagatelji in državo;

•  pripravi predlogov, s katerimi bi Komisija preoblikovala način izvajanja poglavij o trgovini in trajnostnem razvoju iz trgovinskih sporazumov; sankcije za neizpolnjevanje določb o trajnostnem razvoju bi se morale uporabljati kot skrajni ukrep, potem ko se izčrpajo vsi ostali mehanizmi sodelovanja in mediacije;

•  pripravi posebnih predlogov s strani Komisije na podlagi dokumenta o razmisleku o izkoriščanju globalizacije, da bi ustvarili ustrezne nove priložnosti za Evropejce, ki jih je svetovna gospodarska konkurenca pustila na cedilu; ti predlogi bi morali biti del naložbene strategije EU za trajnostni razvoj ter bi morali vključevati posodabljanje in krepitev instrumentov, kot je Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji;

•  stalnim pozivom Komisije, naj Svet objavi pogajalske mandate za trgovinska pogajanja, pri čemer meni, da bi ti mandati, vključno z že sprejetimi, morali biti javno objavljeni; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za zagotovitev preglednosti tudi za širšo javnost, ne le za poslance, ki morajo biti s sporazumi v celoti seznanjeni na vseh stopnjah njihovega življenjskega cikla, in poudarja pomembnost rednega dialoga s civilno družbo, da bi se ponovno vzpostavilo zaupanje v trgovinsko politiko EU;

82.  spodbuja Komisijo, naj nadaljuje pogajanja o uravnoteženih in pravičnih trgovinskih sporazumih, pri tem pa naj ustrezno upošteva občutljiva vprašanja v kmetijstvu, med drugim trdne obveze glede delovnih standardov in davčne preglednosti, večstranske okoljske sporazume, trajnostni razvoj, sanitarne in fitosanitarne standarde ter druge normative glede kmetijskih in prehranskih proizvodov; opozarja, da bo Parlament nove trgovinske sporazume lahko odobril le, če bodo ustrezno upoštevali omenjena vprašanja;

83.  pozdravlja nedavno objavo skupnega sporočila o novem zagonu partnerstva med Afriko in EU; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje, naj partnerstvo uresničujeta preko odprtega in preglednega dialoga z vključevanjem civilne družbe in socialnih partnerjev v Afriki in Evropi, da bi okrepili naše strateške odnose, s posebnim poudarkom na oblikovanju varnejših in stabilnejših držav ter družb, vlaganju v izobraževanje in nova ter boljša delovna mesta, zlasti za mlade, ter spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, da bi tako odpravili glavne vzroke za nezakonite migracije;

84.  poziva Komisijo, naj pripravi osnutek mandata za pogajanja o novem sporazumu za obdobje po izteku sporazuma iz Cotonouja, ki bi okrepil strateške odnose med Evropsko unijo ter afriškimi, karibskimi in pacifiškimi državami, vključno z namenskimi predlogi za podpiranje žensk in mladih;

Finančne rešitve za skupno evropsko prihodnost

85.  poudarja, da bodo odločitve glede prihodnosti evropskega povezovanja in prednostnih nalog za skupno ukrepanje neposredno vplivale na oblikovanje večletnega finančnega okvira EU za obdobje po letu 2020; poudarja, da Evropa ne more doseči veliko boljšega sodelovanja pri prednostnih nalogah, ki so za ljudi pomembne, brez ustreznih proračunskih, finančnih in upravnih virov, ki zagotavljajo izvajanje skupnih politik;

86.  ponovno poudarja, da se je večletni finančni okvir EU za obdobje 2014–2020 izkazal za premajhnega in premalo prožnega, da bi Evropski uniji omogočil odzivanje na skupne izzive;

87.  poudarja, da dodana vrednost porabe na evropski ravni ne izhaja samo iz večje učinkovitosti pri čezmejnih naložbah ali iz večjih možnosti za specializacijo, temveč tudi iz razvoja velikega notranjega trga in EMU, za katero je značilna navzgor usmerjena ekonomska konvergenca, ter skupnega izvajanja skupnih politik na področju varnosti, podnebnih sprememb, okolju prijaznega kmetijstva in ribištva ter ekonomske, socialne in teritorialne kohezije; poudarja, da je proračun EU v vseh teh vidikih ureditev v korist vseh ter da evropsko povezovanje brez njega ne bi bilo mogoče;

88.  poudarja pomembnost zmogljivih kontrolnih sistemov za ohranjanje finančne pravičnosti ter boj proti goljufijam in nepravilnostim, ki sta potrebna za zagotavljanje varstva finančnih interesov državljanov EU ter lastnih virov; poudarja, da je potreben odgovoren proračun EU, ki bo zagotavljal učinkovitost kontrolnih sistemov in preglednost;

89.  opozarja na dejstvo, da EU na številnih področjih, ki so za ljudi pomembna, dosega omejene rezultate zato, ker je zaradi nezadostne dodelitve finančnih sredstev težko načrtovati in izvajati učinkovitejše ukrepe. Takšen primer je jamstvo za mlade, ki se je kot politika izkazalo, vendar pa je zaradi skromne dodelitve finančnih sredstev lahko doseglo le okrog 40 % ciljne populacije;

90.  poziva Komisijo in države članice, naj v večletnem finančnem okviru EU za obdobje po letu 2020 zgornjih meja ne določajo poljubno, temveč naj pri njegovem načrtovanju izhajajo iz premisleka o skupnih potrebah EU, skupnih odločitvah ter dodani vrednosti širšega delovanja; poudarja, da sedanja nizka zgornja meja odobritev plačil nenehno ovira kredibilnost Unije in njeno sposobnost ukrepanja; poudarja, da je v večletnem finančnem okviru EU za obdobje po letu 2020 potrebna večja prožnost;

91.  poudarja, da je kohezijska politika bistvena in zelo pomembna naložbena politika EU, ki bi jo morali dopolnjevati instrumenti, s katerimi upravlja Evropska investicijska banka, vendar pa je ti ne morejo nadomestiti; opozarja, da so inovativni finančni instrumenti primerni le za nekatere vrste projektov ter da financiranje v obliki nepovratnih sredstev ostaja bistveno za vzdrževanje in razvoj številnih javnih dobrin; poziva Komisijo, naj pri načrtovanju večletnega finančnega okvira EU za obdobje po letu 2020 zagotovi vsa potrebna orodja;

92.  poudarja, da negotovost glede prispevka Združenega kraljestva k politikam EU v okviru prihodnjega odnosa med Združenim kraljestvom in EU pomeni izziv za večletni finančni okvir EU za obdobje po letu 2020, obenem pa tudi priložnost za poenostavitev prihodkovne strani proračuna EU ter njegovo večjo trdnost s krepitvijo lastnih sredstev;

93.  poziva Komisijo, naj dokument o razmisleku o prihodnosti financ EU pospremi z ambicioznimi predlogi, ki naj jih oblikuje na podlagi poročila skupine na visoki ravni za lastna sredstva;

94.  meni, da bi moral del davkov iz dohodkov pravnih oseb, ki se zberejo v EU, predstavljati lastna sredstva proračuna EU, kar bi odražalo prednosti poslovanja na velikem notranjem trgu Unije;

95.  meni, da bi moral proračun EU za obdobje po letu 2020 znatno prispevati k izvajanju pariškega podnebnega sporazuma tako na strani prihodkov kot odhodkov; zlasti meni, da bi moral prihodke za proračun EU zagotavljati zlasti prenovljen sistem obdavčevanja virov toplogrednih plinov, medtem ko bi morali prehod k bolj zelenemu gospodarstvu podpreti z večjimi naložbami EU;

96.  meni, da bi morali biti nacionalni prispevki v proračun EU, ki bodo še potrebni po povečanju lastnih sredstev EU, izključeni iz izračuna primanjkljaja v okviru pakta za stabilnost in rast, saj se iz proračuna EU financirajo predvsem naložbe v prihodnjo blaginjo;

Kako naj Evropa doseže boljše sodelovanje?

97.  je prepričan, da lahko praktični pristop EU, osredotočen na iskanje učinkovitih rešitev za prednostne naloge, ki so za ljudi pomembne, precej prispeva k temu, da bi imelo evropsko povezovanje večjo podporo javnosti; meni, da bo EU zaradi konkretnih dosežkov pri izboljšanju življenjskih in delovnih razmer, povečanja naložb, ustvarjanja priložnosti za vse, ki se čutijo zapostavljeni, zmanjševanja izogibanja davkom ter prevzemanja nadzora nad globalizacijo manj dovzetna za nacionalistične težnje;

98.  ugotavlja, da je bila bela knjiga Komisije koristna za začetek odprte razprave o različnih scenarijih za prihodnost Evrope; pri tem pa pričakuje, da bo v govoru o stanju v Uniji predstavljena jasna vizija o tem, kako lahko EU doseže veliko boljše sodelovanje pri prednostnih nalogah, ki so za ljudi pomembne;

99.  meni tudi, da so bili dokumenti Komisije o socialni razsežnosti Evrope, izkoriščanju globalizacije, poglobitvi ekonomske in monetarne unije, prihodnosti evropske obrambe in prihodnosti financ EU koristni za predhoden razmislek, njen delovni program za leto 2018 pa mora določiti konkretne ukrepe, da bo mogoč napredek na teh področjih in v zvezi z drugimi temami, ki jih zajema ta resolucija;

100.  poziva države članice EU-27, naj v dobri veri sodelujejo med seboj in z institucijami EU, da bi dosegli skupni napredek; vztraja, da se je pri tem najbolje opreti na demokratične odločitve, sprejete z večino, v okviru Pogodb; nasprotno pa uveljavljanje veta s strani posameznih igralcev vodi v zastoje in neuspeh;

101.  poudarja, da je za veliko boljše sodelovanje v evropski demokraciji potrebno boljše medsebojno razumevanje; zato poziva h krepitvi programov, ki spodbujajo medkulturni dialog in kulturne izmenjave med Evropskimi državljani; podpira pobude, ki povečujejo prepoznavnost evropske kulturne dediščine, med drugim z izkoriščanjem vseh možnosti, ki jih prinaša evropsko leto kulturne dediščine 2018; meni, da je treba dialog med evropskimi institucijami in državljani še okrepiti; v zvezi s tem meni, da bi lahko peticije državljanov Parlamentu ter posledično sodelovanje s Komisijo in državami članicami postali bolj vidni in dinamični; poleg tega meni, da je bistveno, da postane instrument evropske državljanske pobude bolj dostopen in uporabnikom prijazen, da bo ljudi spodbujal k vključevanju v oblikovanje politik v EU; meni, da morajo informacije o politikah in politiki EU postati bolj dostopne in razumljive državljanom po vsej Uniji; poziva k pripravi ustreznih izobraževalnih in medijskih pobud, ki bodo državljanom pomagale, da bodo sprejemali informirane odločitve na evropskih volitvah leta 2019;

102.  ponovno poudarja, da je mogoče delovanje EU znatno izboljšati na podlagi Lizbonske pogodbe, zlasti ob dosledni uporabi rednega zakonodajnega postopka in glasovanja s kvalificirano večino v Svetu; želi spomniti, da je mogoče uporabiti tudi mehanizem okrepljenega sodelovanja, zlasti za poglabljanje EMU, za uspešnejše delo na področju skupne zunanje in varnostne politike ter za tesnejše sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev;

103.  poudarja, da je mehanizem okrepljenega sodelovanja, ki vključuje Parlament, Komisijo in Sodišče, bolj zaželen kot medvladne rešitve zunaj pravnega okvira Unije; ponovno poudarja, da mora poglabljanje povezovanja potekati na vključujoč način, ob resnični odprtosti za možnost kasnejše pridružitve ostalih držav članic;

104.  ponovno poudarja, da mora biti fiskalna zmogljivost euroobmočja, ki deluje prek evropskega mehanizma za stabilnost in/ali prek instrumentov, vključenih v proračun EU, poleg instrumentov, ki služijo EU-27, predmet popolnega demokratičnega nadzora Evropskega parlamenta; poziva k temu, da se pred spremembo Pogodbe izvedejo pogajanja o medinstitucionalnem sporazumu o gospodarskem upravljanju v euroobmočju;

105.  ponovno poudarja, da bi se z boljšo preglednostjo razprav v Svetu in njegovih pripravljalnih telesih povečalo zaupanje javnosti v sprejemanje odločitev na ravni EU; ponovno poziva k znatno večji dostopnosti javnosti do dokumentov Sveta; poziva k oblikovanju dvodomnega zakonodajnega sistema, ki bo državljanom bolj razumljiv;

106.  meni, da bi moral večletni finančni okvir za obdobje po letu 2020 trajati 5 + 5 let, kar bi bilo povezano z uresničevanjem ciljev trajnostnega razvoja in bi odražalo potrebo po dolgoročnem načrtovanju naložb, pri tem pa upoštevalo tudi dejstvo, da se evropske volitve izvajajo vsakih pet let; meni, da bi morale evropske volitve leta 2019 zagotoviti mandat za končne odločitve o prednostnih nalogah pri dohodkih in odhodkih večletnega finančnega okvira EU za obdobje po letu 2020, evropske volitve leta 2024 pa za njegovo vmesno revizijo;

107.  poziva k sprejetju ukrepov, ki bodo omogočili močno prepoznavnost evropskih političnih strank in njihovih glavnih kandidatov v vseh državah članicah med pripravami na evropske volitve 2019;

108.  poziva Komisijo, naj skupaj s Parlamentom podpira in združuje evropska gibanja in državljanske pobude, ki zadevajo prihodnost Evrope;

109.  poziva Komisijo in Svet, naj v okviru medinstitucionalnega dialoga sodelujeta pri pripravi Skupne izjave o prednostnih nalogah za leto 2018 in decembrskega zasedanja Evropskega sveta;

°

°  °

110.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0312.

(2)

UL C 484, 24.12.2016, str. 7.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0050.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0049.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0048.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0102.

(8)

UL L 288, 18.10.1991, str. 32.

(9)

UL L 158, 30.4.2004, str. 50.

(10)

Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive 2013/34/EU v zvezi z obveznostjo nekaterih podjetij in podružnic glede razkritja davčnih informacij v zvezi z dohodki (COM(2016)0198) – (2016/0107(COD)).

(11)

Predlog direktive Sveta o skupni osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (COM(2016)0685) – 2016/0337 (CNS)) in predlog direktive Sveta o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb (CCCTB) (COM(2016)0683) – 2016/0336 (CNS).

(12)

UL L 141, 5.6.2015, str. 73.

(13)

UL L 201, 27.7.2012, str. 1.

(14)

UL L 174, 1.7.2011, str. 1.

(15)

UL L 173, 12.6.2014, str. 349.

(16)

UL L 251, 16.9.2016, str. 1.

(17)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0409.

(18)

Predlog direktive Sveta o izvajanju načela enakega obravnavanja oseb ne glede na vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost (COM(2008)0426) – 2008/0140/APP).

(19)

(COM(2012)0614) – 2012/0299 (COD).

(20)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0051.

(21)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0227.

(22)

UL L 335, 13.12.2008, str. 99.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov