PREDLOG RESOLUCIJE o prednostnih nalogah Parlamenta za delovni program Komisije za leto 2018
30.6.2017 - (2017/2699(RSP))
v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo
ob zaključku razprave o izjavi Komisije v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo
João Pimenta Lopes, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Marina Albiol Guzmán, Paloma López Bermejo, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Javier Couso Permuy, Marisa Matias v imenu skupine GUE/NGL
B8‑0455/2017
Resolucija Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah Parlamenta za delovni program Komisije za leto 2018
Evropski parlament,
– ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo[1], zlasti Priloge IV sporazuma,
– ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,
Drugačna Evropa je mogoča
A. ker so bile vrednote, ki se razglašajo za temelj povezovanja EU, tj. demokracija in udeležba, enakost in socialna pravičnost, solidarnost in trajnost ter spoštovanje načel pravne države in človekovih pravic, po več letih gospodarske, socialne in politične krize spodkopane in se še naprej spodkopavajo;
B. ker so se zaradi neoliberalnih in varčevalnih politik, ki jih je EU uvedla z okvirom ekonomskega upravljanja, povečale socialno-ekonomske neenakosti v državah članicah in med njimi ter se je povečalo število ljudi, izpostavljenih tveganju revščine in družbene izključenosti; ker so deregulacija trga dela in regresivni davčni sistemi prispevali k prenosu bogastva od delavcev k velikim kapitalistom in poglobili vrzel med dohodki in premoženjem;
C. ker je izredno nesorazmerno breme dolga posledica nesorazmernih politik in narave postopka povezovanja, v katerem imajo nekatere države koristi, druge pa so bile prisiljene v resno gospodarsko depresijo; ker je bilo breme dolga uporabljeno kot pretveza za uvedbo varčevanja, ki je poglobilo recesijo ter spodkopalo socialno funkcijo držav, pa tudi pravice ljudi in delavske pravice ter posledično povzročilo naraščanje brezposelnosti, revščino, veliko znižanje plač, višjo upokojitveno starost in manjšo javno porabo na področjih, kot so izobraževanje, kultura in zdravje;
D. ker so zaradi teh razmer državljani začeli dvomiti o neoliberalnih politikah vlad, ki tvorijo politične stranke „velike koalicije“ in ki se niso mogle odzvati na pereče izzive naših družb; ker državljani vztrajajo, da je treba temeljito spremeniti politike in politične strukture;
E. ker izredno neenakomeren gospodarski razvoj in breme dolga, visoka brezposelnost, zmanjševanje socialnih in delavskih pravic ter povečevanje socialno-ekonomskih neenakosti zahtevajo opustitev trenutnih politik EU in premik k politikam na nacionalni ravni in ravni EU, ki krepijo prizadevanja držav članic za ustvarjanje blaginje za vse in pravično porazdelitev bogastva, trajnostno gospodarsko rast, polno zaposlenost, varnost zaposlitve in socialno zaščito, zagotavljanje kakovostnih, univerzalnih in brezplačnih javnih storitev, okoljsko blaginjo za življenje v zdravem naravnem okolju, naložbe v izobraževanje in infrastrukturo, dostojno življenje starejših, dostopna stanovanja, energijo in komunikacije; ker so tako na ravni Unije kot na ravni držav članic potrebne celostne politike, in sicer prerazporeditvene politike, da bi se lahko borili proti revščini, družbeni izključenosti in dohodkovnim neenakostim, ter naložbe, ki ustvarjajo delovna mesta;
F. ker z okvirom ekonomskega upravljanja politične izbire niso več v rokah demokratično izvoljenih vlad in nacionalnih parlamentov, zaradi česar narodi Evrope ne morejo več izvajati demokratičnega nadzora, varčevanje pa je bilo institucionalizirano; ker naraščajoče nasprotovanje tovrstnemu evropskemu povezovanju odraža nujno potrebo po drugačnem procesu povezovanja, ki prispeva k socialnemu in demokratičnemu napredku v EU, pravičnemu in mirnemu reševanju mednarodnih izzivov ter svetovnemu kulturnemu dialogu in ki je temelji na sodelovanju med državami z enakimi pravicami;
G. ker so davčni sistemi zasnovani v korist velikega kapitala, ne pa delavcev in ljudi; ker ukrepi ostre fiskalne discipline in velike izgube vladnih prihodkov zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom pomenijo dodaten pritisk na proračune držav članic in ogrožajo interese ljudi in delavcev; ker davčna politika ostaja pristojnost države članice; ker so skrivni davčni sporazumi, svetovne davčne utaje in izogibanje davkom ter prenos dobičkov v davčne oaze še vedno dovoljeni ali niso ustrezno obravnavani v pravnem okviru;
H. ker proračunske izbire EU ne odražajo prednostnih nalog, potrebnih za spodbuditev trajnostne, kakovostne in družbeno uravnotežene rasti, prav tako pa ne upoštevajo potrebe po solidarnosti ter ekonomski in socialni koheziji med državami članicami;
I. ker sedanje mednarodne razmere zaznamujejo vojne, geopolitična rivalstva in nasilni konflikti, stopnjevanje politik vmešavanja in destabilizacije suverenih držav ter nevarna oboroževalna tekma, ki jo vodijo glavne sile Nata; ker državljani zavračajo vključevanje Evrope v vojne in kakršna koli geopolitična rivalstva; ker so zavezanost multilateralizmu in sodelovanju v okviru mednarodnega prava, načela Ustanovne listine OZN in pravic narodov do samoodločbe ter spoštovanje suverenosti ključnega pomena;
J. ker se EU še naprej sooča z največjo begunsko humanitarno krizo po drugi svetovni vojni; ker so EU in nekatere države članice neposredno odgovorne za temeljne vzroke migracij in/ali prisilnega razseljevanja, zaradi katerega morajo ljudje zapustiti svoje domove kot posledica vojne, podnebnih sprememb, neenakosti in neupravičenega vmešavanja na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki z vojaškim posredovanjem, ki spodbuja regionalne konflikte in izpolnjuje geopolitične strateške interese EU, ZDA in Nata; ker EU vsekakor ne izpolnjuje svojih obveznosti, tudi tistih na podlagi mednarodnega prava;
K. ker je več politik EU in držav članic položilo temelje za ksenofobijo, rasizem ter skrajne desničarske politike in ideologije ter razvoj radikalnih ksenofobnih in rasističnih strank ter gibanj, saj utrjujejo diskriminacijo na podlagi državljanstva pri obravnavanju delavcev, beguncev in migrantov; ker do kršitev človekovih pravic prihaja tudi v EU, kar prispeva h krepitvi teh sil;
L. ker se je demokratični primanjkljaj povečal zaradi političnih izbir EU in številni državljani menijo, da jih institucije ne zastopajo; ker je to velik problem, ki ga je mogoče obravnavati samo s povečanjem preglednosti in odprtosti ter zaščito vrednot človekovih pravic in demokracije, tudi z večjo državljansko udeležbo, mirom, strpnostjo, napredkom, solidarnostjo in sodelovanjem med narodi;
M. ker podnebna kriza še vedno pomeni grožnjo stabilnosti, zdravju in preživetju družb po vsem svetu, pa tudi dobrobiti živali in biotski raznovrstnosti; ker bi bilo treba obveznosti v sporazumu COP21, čeprav so na videz ambiciozne, previdno okrepiti v pravi smeri;
N. ker bi bilo treba suvereno voljo narodov, da odločajo o svoji razvojni poti, v vsaki državi članici braniti kot absolutno pravico;
Zaščita in spodbujanje delavskih in socialnih pravic
1. ostro kritizira, da je predlog za evropski socialni steber, ki ga je predstavila Komisija, zgolj priročnik družbenega bontona, ki ne bo prinesel spremembe paradigme, ki jo EU nujno potrebuje, da bi preokrenili človeško, socialno in gospodarsko krizo, ki jo je povzročil neoliberalizem in so jo še zaostrile politike varčevanja in deregulacije; poudarja, da morajo biti zakonsko določene univerzalne pogodbe za socialno varnost in varne nestandardne pogodbe o zaposlitvi nesporen pravni model v prihodnji Evropi, za katero si prizadevamo, v nasprotju s scenariji prožnosti iz dokumenta o razmisleku o socialni razsežnosti Evrope; trdi, da bi bilo treba zagotoviti vsebinske socialne politike za vse ljudi, ki živijo v EU, ter si prizadevati za postopno zbliževanje temeljnih socialnih pravic, tudi izvršljivih minimalnih socialnih pravic na ravni Unije z jasno prednostjo pred cilji politike ter brez poseganja v pravice držav članic, da uveljavijo višje standarde; prihodnja Evropa, h kateri pozivamo, bo opustila okvir varčevanja in konkurenčnosti z liberalizacijo in deregulacijo trga delovne sile ter bo dala prednost najmočnejšim možnim socialnim in delavskim pravicam na ravni EU in držav članic, tudi pravici do minimalnega dohodka, ki bi ščitil pred revščino, za vse, pravici do stavke in pravici do visokih plač na podlagi sektorskih kolektivnih pogodb za vse delavce; poziva k protokolu o socialnem napredku kot prvem koraku v to smer, na podlagi katerega bodo imele socialne pravice prednost pred kakršnimi koli pravili notranjega trga ali fiskalnimi pravili;
2. meni, da bi morala biti Evropska socialna listina temelj za skupni nabor minimalnih socialnih pravic in standardov, ter pričakuje zavezanost glede pristopa EU k listini, da bi se okrepilo socialno in gospodarsko zbliževanje ter povezanost med ljudmi in ozemlji, obenem pa zagotovila neodtujljiva pravica držav članic do uveljavitve večjih pravic in višjih standardov;
3. poziva k izvajanju konkretnih predlogov za zagotovitev in spodbujanje pravice do kolektivnega pogajanja kot ključnega instrumenta za zaščito in krepitev pravic ter k zavezanosti Komisije krepitvi načela enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu za vse delavce in v zvezi s tem k priznanju vseh kolektivnih pogodb, tudi glede napotenih delavcev; močno obžaluje vse poskuse spodkopavanja kolektivnih ukrepov, tudi pravice do ustanavljanja sindikatov, kolektivnega pogajanja in stavke;
4. poziva Komisijo k spodbujanju zmanjšanja in ureditve delovnega časa ter povišanja plač in k boju proti socialnemu dampingu z namenom odprave prekarnega in goljufivega zaposlovanja, deregulacije delovnega časa, povečevanja sektorja nizkih plač, konkuriranja z nizkimi plačami, diskriminacije, nadlegovanja in nasilja na delovnem mestu ter k zaščiti delavcev pred samoizkoriščanjem v novih oblikah dela, vključno z digitalnim delom, pravice do odjave in množičnega dela prek spleta;
5. globoko obžaluje, da predlogi Komisije o sektorju prometa ne zagotavljajo visokih standardov varnosti in delovnih razmer ter da poskušajo oslabiti pravice delavcev, tudi pravico do stavke;
6. poziva Komisijo, naj zavrne model prožne varnosti in odstopi od njega ter spodbuja politike, ki ustvarjajo kakovostna in varna delovna mesta, ki vsem delavcem, tudi mobilnim in napotenim delavcem, zagotavljajo plače, ki omogočajo preživetje, zdaj in v prihodnosti v smislu prihrankov, znanj in veščin ter pokojnin, ter dostop do celovite socialne zaščite; ponovno potrjuje potrebo po univerzalni solidarnosti, ki temelji na socialni varnosti, in zavrača privatizacijo ter upad zaščite v obliki zmanjšanja socialnih transferjev in povišanja upokojitvene starosti;
7. poziva Komisijo, naj boj proti neenakosti, revščini in socialni izključenosti postavi v središče svojih politik; ponovno poziva Komisijo, naj se zaveže gospodarskemu modelu, ki se osredotoča na ustvarjanje delovnih mest s pravicami namesto na kopičenje premoženja za delničarje, in krepitvi javnih storitev namesto privatizacije, ki bogastvo prenaša z javnega na zasebno področje in slabi pravice delavcev; poudarja, da so potrebni nadaljnji ukrepi, vključno z dvema pobudama, in sicer: socialnim naložbenim načrtom za podporo socialnih politik na ravni držav članic, ki spodbuja in podpira brezplačen in enak dostop do kakovostnih javnih storitev v državah članicah, vključno z dostopom do sodnega varstva, izobraževanja, zdravstva, dostojnega stanovanja, varstva otrok in oskrbe za starejše, ter predlogom za celovito strategijo za boj proti revščini, vključno z uvedbo sistema minimalnega dohodka, na ravni držav članic, ki zagotavlja odstotni delež povprečnega dohodka v zadevni državi članici z minimalno referenčno vrednostjo 60 %, kot pomembnim korakom k izkoreninjenju revščine;
8. zagovarja pravico do mobilnosti, vendar vztraja, da ne more nadomestiti ustvarjanja delovnih mest v krajih, kjer ljudje živijo, in zavrača model Komisije, ki delavce hujska proti delavcem; poudarja to točko glede na vse večjo digitalizacijo modelov proizvodnje, ki ne bi smeli povzročiti brezposelnosti in prekarnosti, ampak bi morali voditi k skrajšanju delovnega časa ter hkrati zaščititi in povišati plače in izboljšati delovne razmere; meni, da je digitalizacija pomemben izziv za družbo tako v smislu prehajanja med izginjajočimi poklici in novimi modeli proizvodnje kot v smislu zagotavljanja socialnih in delavskih pravic v okviru novih delovnih mest in oblik organizacije dela; poziva Komisijo, naj se ne osredotoča samo na podporo pravični mobilnosti, ampak tudi na ustvarjanje delovnih mest ter prehod med zaposlitvami v vseh državah članicah, zlasti v regijah z visoko brezposelnostjo, in naj svojo podporo prilagodi posebnim potrebam držav članic; v zvezi s tem poudarja, da bi morali vsi delavci tako na trgu dela kot zunaj njega imeti dostop do programov za nadaljnje usposabljanje in učenje v celotnem poklicnem življenju, financirati pa bi jih morali delodajalci in države članice;
9. poziva Komisijo, naj v okviru razprave in priporočil o nacionalnih insolvenčnih okvirih zagotovi sodelovanje in obveščanje delavcev ter sindikatov v vseh fazah postopka in naj prepreči taktično uporabo insolvenčnih postopkov za nižanje pogojev zaposlitve; poleg tega poziva Komisijo, naj omogoči okoliščine, v katerih lahko delavci prevzamejo podjetja, ki se soočajo z insolventnostjo, da se ohrani gospodarska dejavnost in zmanjša izguba delovnih mest;
10. meni, da bi vsi ukrepi in programi EU za kulturo in izobraževanje morali vključevati sistematično razsežnost socialne vključenosti, spodbujati kakovostno javno izobraževanje in prispevati k polnem dostopu do kulture in rekreacije za vse; zato poziva Komisijo in države članice, naj odhodke v zvezi z izobraževanjem in kulturo izključijo iz izračuna javnega primanjkljaja v okviru Pakta za stabilnost in rast, dokler pakt ne bo razveljavljen in ga bo nadomestil pakt za zaposlovanje in rast;
11. poudarja pomen pobud politike, ki spodbujajo pravice žensk in enakost spolov; je seznanjen s svežnjem o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja, ki zajema predloge za nove ali višje minimalne standarde za starševski, očetovski in oskrbovalski dopust; vztraja pa, da morajo biti pobude skladne s stališčem Parlamenta o direktivi o materinskem dopustu in podaljšati najkrajše zagotovljeno obdobje materinskega dopusta ob polni plači s 14 na 20 tednov ter uvesti obvezno pravico do plačanega očetovskega dopusta; pozdravlja predlog, da starševski dopust postane individualna pravica staršev; meni, da je treba v vseh državah članicah sprejeti posebne ukrepe za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja za ženske in moške ter da so potrebni ukrepi za podaljšanje starševskega dopusta, ki bi moral biti 100-odstotno plačan, in na koncu premik k bolj enakopravnemu sistemu starševskega dopusta;
12. poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami pripravi predlog za celovito strategijo EU o nasilju nad ženskami in dekleti, ki bo obravnavala vse oblike nasilja; pozdravlja sedanja prizadevanja Komisije za pristop EU k Istanbulski konvenciji; poziva EU, naj se odzove na nujno potrebo po sprejetju in izvajanju nove strategije EU za boj proti trgovini z ljudmi, ki vključuje močnejši vidik enakosti spolov ter se osredotoča zlasti na zmanjšanje povpraševanja in vzpostavitev sistema kaznovanja strank/storilcev;
Napredne gospodarske politike
13. poziva Komisijo k opustitvi varčevalne politike EU; meni, da bi bilo treba pogodbo o fiskalni stabilnosti, fiskalni dogovor, evropski semester ter nacionalne odbore za konkurenčnost in neodvisne fiskalne organe preklicati, saj sta zanje značilna demokratični in socialni primanjkljaj ter predstavljajo ne samo gospodarski prisilni jopič, ki ima hude negativne učinke na naložbe, rast, regionalno kohezijo in ustvarjanje delovnih mest ter je občutno povečal neenakost v državah članicah in med njimi, ampak tudi krnijo pravico držav članic do določitve svojih ciljev proračunske in javne politike;
14. zato odločno zavrača poročilo petih predsednikov in belo knjigo Komisije ter dokument o razmisleku o širitvi ekonomske in monetarne unije (EMU), ker ne ponujajo poti iz naravnanosti v varčevanje, ampak ravno obrano priporočajo okrepitev obstoječih politik, večjo konkurenčnost in strukturno konvergenco ter uvedbo stroge fiskalne politike in varčevanje;
15. poudarja potrebo po nadomestitvi teh politik s paktom za zaposlovanje in rast, ki vključuje nov nabor gospodarskih, socialnih in okoljskih politik v korist ljudem in delavcem, in sicer s spodbujanjem okoljsko trajnostne vključujoče rasti, kakovostnega in varnega zaposlovanja ter socialne in regionalne kohezije; izpostavlja dejstvo, da morajo države članice pod tem novim okvirom sodelovanja ponovno pridobiti možnost odločanja o gospodarskih politikah, ki najbolje obravnavajo njihove posebne potrebe, medtem ko mora postopek sprejemanja odločitev na ravni EU zagotoviti demokratično odgovornost in preglednost, ki vključuje Evropski parlament, nacionalne parlamente in polno spoštovanje odločitev, sprejetih na ravni držav članic, kar naj bi odražalo celosten dialog z vsemi deležniki; poziva Komisijo k začetku razprave med državami članicami in institucijami EU o tem, kako se lahko to doseže;
16. če bi se katere koli države članice odločile za izstop iz euroobmočja, ker je njihovo članstvo postalo nevzdržno in neznosno, bi bilo to odločitev treba popolnoma spoštovati ter v okviru celovitega programa podpore utreti pot za pravičen in organiziran izstop s pogajanji brez pritiskov, sankcij ali izsiljevanja; meni, da bi moral ta program predvidevati možnost ustreznega nadomestila na podlagi ugotovljene povzročene socialne in gospodarske škode;
17. poziva Komisijo k oblikovanju načrta za izredne razmere za podporo gospodarstvu tistih držav, ki so utrpele posredovanje trojke;
18. poudarja dejstvo, da raven dolga v številnih državah EU ostaja med najvišjimi na svetu; zato poziva Komisijo in države članice k začetku in podpori postopka ponovnih pogajanj o javnem dolgu (glede njegovega zneska, zapadlosti in obrestnih mer) ter ničnosti njegovih špekulativnih in nezakonitih elementov v najbolj zadolženih državah, da se sistem dolga uskladi z gospodarskim in socialnim razvojem; ugotavlja, da je okrevanje gospodarstva držav članic nemogoče brez odpisa dolga;
19. poziva Komisijo, naj nujno oceni postopek bančne unije in razpravlja o njem, saj je bil doslej nedemokratičen in neuravnotežen ter je ščitil interese bank in ne vlagateljev; meni, da je bančna unija še dodatno oslabila sposobnost držav članic za nadzor nad bančnimi sistemi ter je tudi spodbujala več združitev in pridobitev v bančnem sektorju različnih držav članic in vodila k njim; zato meni, da je bančna unija delovala kot politični instrument za vsiljevanje postopka centralizacije in koncentracije kapitala; dejansko je vzpostavitev vseevropskega bančnega oligopola eden od pomembnejših ciljev in posledic bančne unije, ki ne odpravlja problema „prevelike, da bi propadle“, ampak ga povečuje, prav tako pa ne služi interesom prebivalstva in je zelo daleč od tega, da bi učinkovito obravnaval zaščito vlagateljev; zato meni, da je edini način za obravnavo problema „prevelike, da bi propadle“ in varnosti vlagateljev ter vzpostavitev bančnega sistema, ki obstaja za to, da služi interesom narodov in razvojnim potrebam držav, ukinitev bančne unije ter spodbujanje javnega nadzora in decentralizacije bančnega in finančnega sektorja; vztraja pri nujni potrebi po pobudah in zaščiti vlagateljev iz nizkega in srednjega dohodkovnega razreda v Evropi pred prihodnjimi krizami sistema;
20. poudarja, da sta deregulacija in liberalizacija kapitalskih trgov resen problem za gospodarstva držav članic, in sicer zlasti njihovo stabilnost; meni, da unija kapitalskih trgov zaradi poglobitve ravni financializacije gospodarstev držav članic služi samo interesom finančnih kapitalistov in zelo povečuje možnost nove finančne krize; poziva k takojšnji zaustavitvi procesa vzpostavitve unije kapitalskih trgov in ponavlja, da je treba za preprečitev kontaminacije in tudi koncentracije industrije investicijsko bančništvo ločiti od bančništva na drobno;
21. vztraja, naj Komisija in države članice z obdavčitvijo dejanskih imetnikov premoženja pokažejo pravo politično odločnost; obžaluje nezadosten odziv v EU na davčne škandale; zagovarja obveznost objave davčnih stališč, poročanja po posameznih državah in registrov dejanskega lastništva, da se zagotovita preglednost in nadzor; zagovarja ukinitev off-shore in drugih davčnih oaz v EU in zunaj nje ter učinkovito ureditev omogočevalcev in spodbujevalcev offshore shem, zavzemanje za sodelovanje za odpravo bančnih tajnosti za davčne namene, spodbujanje ukrepov za sodelovanje pri preprečevanju pranja denarja in davčnih goljufij ter boju proti njim in kaznovanje špekulativnih transakcij z ukrepi davčne politike ter zagotavljanje, da se dobički obdavčijo tam, kjer se izvajajo gospodarske dejavnosti, kjer zaposleni dejansko delajo in kjer se ustvarja vrednost; poziva k organizaciji mednarodnega srečanja na vrhu v okviru OZN, da bi določili časovni načrt in skupni akcijski načrt za odpravo davčnih oaz in davčnega dampinga;
Okrevanje gospodarstev držav članic z javnimi naložbami in trajnostno rastjo
22. poudarja dejstvo, da EU poleg demokratičnega in pravičnega okvira za sodelovanje ter pravega stebra socialnih pravic potrebuje celostno in pravično strategijo gospodarskega razvoja in naložb, ki upošteva interese narodov ter potrebe in posebnosti posameznih držav članic; poziva Komisijo, naj začne izvajati načrt javnih naložb, katerega cilje je dejanska polna zaposlenost in trajnostno, energetsko učinkovito in nizkoogljično gospodarstvo ter se osredotoča zlasti na države in regije z visoko ravnjo brezposelnosti in revščine ter proizvodne sektorje, ki so bistveni za razvojne strategije posameznih držav; poziva k spodbujanju javnih projektov in podpori lokalnih vlad, MMSP, kooperativ in neprofitnih podjetij, da se poveča njihova produktivnost, omeji učinek prevladujočega položaja na trgu, ki ga imajo velike korporacije, in zagotovita zdrav gospodarski razvoj in socialna kohezija v EU ter krepitev in usmerjenost sredstev Skupnosti;
23. poudarja, da mora biti poleg investicijskega načrta kohezijska politika prepoznaven, oprijemljiv in merljiv izraz evropske solidarnosti in pravičnosti; poudarja tudi nujno potrebo po pravi kohezijski politiki z znatno večjimi strukturnimi skladi, katere glavni cilji so zmanjšanje razlik med regijami s posebnim poudarkom na revnejših in najbolj oddaljenih regijah ter je namenjena državam članicam, ki trpijo zaradi nerazvitosti, visoke ravni brezposelnosti ali se spopadajo z naravnimi nesrečami ali humanitarno krizo, in vključuje pomoč v obliki človeških virov in tehnične podpore v zvezi z migracijami in naravnimi nesrečami; zato poziva Komisijo, naj se zavzame za močno kohezijsko politiko po letu 2020, ki temelji na subvencijah, in njene osrednje cilje glede okoljske, socialne, gospodarske in teritorialne kohezije, kot so določeni v Pogodbah, z mestno in podeželsko razsežnostjo ter močnim poudarkom na evropskem ozemeljskem sodelovanju z močno zavezanostjo načelu partnerstva, spodbujanju resnične konvergence ter trajnostne gospodarske rasti in rasti zaposlovanja; odločno zavrača podrejanje kohezijske politike gospodarskemu upravljanju EU, strukturnim reformam in makroekonomski pogojenostim, saj se kohezijska politika ne bi smela uporabljati kot instrument za finančno kaznovanje, če država članica ali regija zavrača politike deregulacije in privatizacije;
24. ob upoštevanju zadnjih dogodkov, zlasti potresov v Italiji in Grčiji ter požarov na Portugalskem in v Španiji, ki so imeli dramatičen in občuten vpliv na življenje ljudi v posebno prikrajšanih regijah, poudarja pomen Solidarnostnega sklada Evropske unije za odzivanje na velike naravne nesreče in je seznanjen s predlaganim povečanjem odobritev za prevzem obveznosti in odobritev plačil v Solidarnostni sklad Evropske unije; poziva Komisijo, naj nadzira dodatno povečanje tega sklada in prilagodi pravila, da bo njegova uporaba prožnejša in pravočasna ter da bo pokrival širši nabor nesreč s pomembnimi posledicami in se bo skrajšal čas med nesrečo in razpoložljivostjo sredstev;
25. trdi, da se je mogoče s socialnimi, gospodarskimi, podnebnimi in političnimi izzivi spopasti le z opustitvijo neoliberalnih politik preteklosti in preusmeritvijo v socialni napredek, gospodarsko konvergenco, kohezijo in trajnostni razvoj; odločno poziva k ukinitvi načela konkurence in tudi načela tržne ekonomije, da bi utrli pot Evropi, utemeljeni na načelu solidarnosti in vzajemno koristnem sodelovanju;
26. pričakuje, da bo strategija gospodarskega razvoja EU zajemala vključujočo industrijsko strategijo, ki krepi in razvija raznoliko industrijsko bazo v vseh državah članicah in regijah ob upoštevanju regionalnih posebnosti; poudarja ključno vlogo držav in javnih naložb v strategiji ponovne industrializacije, ki bi morala zajeti strateške sektorje in katere ključni cilji bi morali biti rast zaposlovanja ter socialna in okoljska trajnost; poziva Komisijo, naj obravnava problem selitve industrijske proizvodnje v svetovnih vrednostnih verigah in predlaga prepoved uporabe finančnih sredstev EU za preselitev proizvodnje, da bi industrijska delovna mesta tako ohranili v državah članicah;
27. opozarja na temeljno vlogo javnih raziskav kot protiutež tržno usmerjenim gibanjem; poudarja potrebo po uporabi sredstev EU za raziskave kot orodja za okrepitev teritorialne kohezije v EU, da se prepreči koncentracija sredstev za raziskave v nekaj državah, univerzah, raziskovalnih središčih in korporacijah; poudarja pomen krepitve javnih naložb in regulacije digitalnih storitev za odpravo digitalne ločnice in izpostavlja tudi potrebo po preprečevanju koncentracije digitalne vsebine pri nekaj distributerjih; podpira odprte standarde v digitalnem sektorju in odprto znanost, da bi lahko inovacije koristile vsem; poziva k javni objavi vseh znanstvenih spoznanj, ne glede na to, ali so podprte z neposrednim ali posrednim financiranjem EU;
28. zavrača notranji trg energije EU in vzpostavitev evropske energetske unije, ki bosta povzročila nadaljnjo liberalizacijo in monopolizacijo; poziva k javnemu nadzoru tega strateškega sektorja, saj sta javno lastništvo ter upravljanje proizvodnje in distribucije energije najboljši način za zagotavljanje okoljske in socialne trajnosti; ponavlja, da je energija javno dobro in da bi moral biti dostop do energije osnovna socialna pravica; obžaluje dejstvo, da je Komisija to zanemarila v vseh predlogih, tudi v svežnju o čisti energiji za vse Evropejce; v zvezi s tem pričakuje, da bo Komisija vzpostavila evropski opazovalni urad za energijo in pripravila konkreten akcijski načrt za boj proti energijski revščini;
29. poziva k decentralizirani skupni ribiški politiki, ki bo spodbujala posodabljanje in trajnostni razvoj ribiškega sektorja, pri tem pa zagotovila njegovo socialno-ekonomsko vzdržnost, trajnost virov, ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest ter izboljšanje življenjskih razmer za delavce v ribištvu; ponovno poudarja, da je treba v okviru skupne ribiške politike priznati posebnosti malega in priobalnega ribolova in ustreznost obstoječih instrumentov glede na potrebe tega sektorja; poziva k ukrepom za zagotovitev nacionalne suverenosti nad izključnimi ekonomskimi conami držav članic in glede njihovih ribolovnih virov;
30. meni, da je 30 let skupne kmetijske politike (SKP) povzročilo veliko škodo kmetijskemu sektorju v državah članicah in prispevalo h krizi v kmetijskem sektorju; poziva k ponovnemu osredotočenju na enega od načel financiranja SKP za zagotavljanje ustreznega življenjskega standarda za kmete za boj proti povečani koncentraciji proizvodnje, zmanjšanju števila malih kmetov in tudi povečanju regionalnih asimetrij ter odvisnosti od zunanjega blaga, ki daje prednost največjim gospodarstvom EU in velikim kmetijskim podjetjem; obžaluje dejstvo, da ta pojav ogroža kmetijsko in podeželsko dediščino svetovnega pomena, velika kmetijska podjetja pa povečujejo svoje marže in uveljavljajo svoj model svetovnega prehranskega sistema z uničujočimi okoljskimi posledicami; poudarja osrednjo vlogo kmetov v kmetijski in prehranski politiki; odločno nasprotuje tržni prevladi in nepravičnemu določanju cen velike agroživilske industrije na račun varnosti in kakovosti hrane ter neodvisne preskrbe s hrano, zdravja ljudi in živali, dobrobiti živali in okolja; poudarja pomen omogočanja dostopa do zemljišč za boj proti neenakosti v podeželskih gospodarstvih in olajšanje generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju;
31. tik pred bližnjo reformo SKP poziva Komisijo, naj osredotočenost sedanje SKP, v kateri prevladujejo intenzivno kmetovanje in ekstraktivne monokulture, preusmeri v trajnostno kmetijsko in prehransko politiko, ob upoštevanju različnih gospodarskih, socialnih, okoljskih, prehranskih in zdravstvenih vprašanj ter izzivov;
32. poziva Komisijo k sprejetju ukrepov za povečanje prepoznavnosti in krepitev vloge žensk v kmetijskem sektorju; priporoča Komisiji, naj da prednost zaščiti kmetijskih zemljišč in dostopu do njih; odločno obsoja prilaščanje zemljišč in zahteva hitro ukrepanje Komisije in držav članic; ponovno potrjuje, da je voda splošna pravica in bi morala biti zagotovljena vsem ljudem in ne bi smela biti privatizirana;
33. poziva Komisijo, naj prepove vse oblike patentiranja semen, da bi kmete zavarovala pred pritiski konkurence multinacionalnih podjetij, ki proizvajajo semena, ter zaščitila lokalne sorte in našo gensko in kulturno dediščino; jo nadalje poziva, naj v sodelovanju z državami članicami prepove izdajanje dovoljenj za GSO ter njihovo pridelavo in trženje ter sprejme ukrepe proti razširjeni uporabi pesticidov;
34. poziva Komisijo, naj čim prej začne izvajati še neuresničene točke iz strategije Evropske unije za zaščito in dobrobit živali 2012–2015; jo poziva, naj pripravi novo in ambiciozno strategijo za zaščito in dobrobit živali ter biotsko raznovrstnost za obdobje 2016–2020, da se odpravijo sedanje pomanjkljivosti in zapolnijo vrzeli, ustvarijo enaki konkurenčni pogoji ter izboljša dobrobit živali in zaščita biotske raznovrstnosti po vsej EU;
Okoljske politike za trajnostno prihodnost – boj proti podnebnim spremembam
35. poudarja nujno potrebo po boju proti podnebnim spremembam; pozdravlja priznanje sporazuma COP 21, da sedanjo podnebno krizo povzročata energijsko potraten proizvodni sistem in izkoriščanje fosilnih goriv; poudarja, da je rešitev podnebnih sprememb, da se vse vpletene države zavežejo k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v skladu z njihovo zgodovinsko odgovornostjo; je trdno prepričan, da usode planeta ni mogoče prepustiti tržnim instrumentom, temveč da sta potrebni odprava kapitalističnega modela rasti in korenita sprememba načinov proizvodnje, distribucije in potrošnje; zato obžaluje dejstvo, da zaveze sporazuma COP 21 ne jamčijo potrebnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov za zagotovitev, da zvišanje povprečne temperature ne preseže 2 ºC, in da je sporazum okrepil tržne mehanizme;
36. obžaluje pomanjkanje ambicij v zvezi z zavezujočimi cilji, ki ga je Komisija pokazala do zdaj; obžaluje, da politike na področju podnebnih sprememb vztrajajo pri tržnem pristopu, ki se je jasno pokazal kot neučinkovit in neutemeljen (trg ogljika, instrumenti prilagodljivosti itd.); poziva k temeljnemu premiku od tržnega pristopa k normativnemu pristopu v skladu s skupnimi, vendar različnimi odgovornostmi; poziva Komisijo in države članice, naj presežejo okvir Pariškega sporazuma; je trdno prepričan, da mora EU okrepiti svoje ukrepanje ter podnebje in okolje postaviti na prvo mesto; zato poziva Komisijo in države članice, naj podnebno politiko in visoke okoljske standarde vključijo v vse ustrezne politike; odločno poziva Komisijo in države članice, naj kljub vsem pomanjkljivostim in protislovjem zagotovijo izvajanje pariških zavez in dodatnih ciljev;
37. poziva zlasti Komisijo, naj predlaga trajnostna merila za industrijske izdelke in krožno gospodarstvo v celoti vključi v vse ustrezne politike, pri tem pa upošteva celoten življenjski cikel izdelkov; poleg tega poudarja, da je treba dosledno izvajati ukrepe, opredeljene v načrtu za Evropo, gospodarno z viri, vključno s postopnim opuščanjem subvencij, ki negativno vplivajo na okolje; meni, da ima tržni pristop h krožnemu gospodarstvu škodljive posledice za javni interes in da je potrebna velika odgovornost držav članic in javnih politik;
38. meni, da bi moral energetski prehod voditi k učinkovitejšemu, preglednemu, trajnostnemu, decentraliziranemu in demokratičnemu energetskemu sistemu, ki temelji na obnovljivih virih in koristi celotni družbi; ponavlja poziv Parlamenta k zavezujočemu cilju 30-odstotnega deleža potrošnje energije iz obnovljivih virov, ki ga je treba povečati na 45 % v skladu s sedanjimi določbami Pariškega sporazuma, in 40-odstotnega prihranka energije do leta 2030; poziva Komisijo, naj pripravi zavezujoča trajnostna merila za energijo in biomaso;
39. poziva k varstvu biotske raznovrstnosti v morskem okolju, kar bo zagotovilo ugodne pogoje za obnovo ribjih populacij z izvajanjem ustreznih praks trajnostnega upravljanja; se zavzema za ohranitev najmanj 10 % obalnih in morskih območij v okviru ciljev trajnostnega razvoja, ki je skladna z nacionalnim in mednarodnim pravom in temelji na najboljših razpoložljivih znanstvenih podatkih, in za prednost malega in obrtnega ribolova pri dostopu do sredstev; se v zvezi s tem zavzema za vzpostavitev neribolovnih območij tam, kjer so ogroženi ribji staleži in biotska raznovrstnost; poudarja tudi potrebo po izvajanju učinkovitih strategij za preprečevanje in blažitev podnebnih sprememb v vsej EU, da bi dolgoročno zaščitili kmetijska zemljišča, vključno z odpravo intenzivnega kmetovanja in prekomerne proizvodnje;
40. poudarja potrebo po razogljičenju celotnega sektorja prometa; globoko obžaluje dejstvo, da predlog Komisije za sveženj prometne mobilnosti dodatno liberalizira sektor v škodo okolja in delavcev; poziva Komisijo, naj predloži nov predlog, ki temelji na potrebah držav članic, da zagotovijo teritorialno kohezijo, ki spodbuja javni prevoz, rešitve skupne mobilnosti ter hojo in kolesarjenje zlasti v urbanih območjih ter ki zmanjšuje emisije iz avtomobilov, kombijev, težkih tovornih vozil, letalstva in železniškega ter pomorskega prometa;
41. zagovarja povečanje dodelitve finančnih sredstev za okoljevarstvene politike; poziva k znatnemu povečanju sredstev programa LIFE, in sicer za najmanj 1 % proračuna EU; zavrača omilitev zakonodaje o zaščiti habitatov in ogroženih prostoživečih živalskih vrst; poziva k vzpostavitvi posebnega finančnega instrumenta za financiranje omrežja Natura 2000 in k sprejetju usklajenih ukrepov za ohranjanje njegovih vrednot;
42. poziva Komisijo, naj dosledno upošteva previdnostno načelo ter naj opusti in ne predlaga odstopanj pri uporabi kemičnih snovi, škodljivih pesticidov in endokrinih motilcev ter naj zmanjša izpostavljenost kemičnim snovem v vodi, prsti, zraku in hrani, ki negativno vplivajo na ljudi, živali in okolje na svetovni ravni, in pripravi zakonodajne predloge za zmanjšanje izpostavljenosti;
43. poziva k okrepitvi pristopa Skupnosti k preprečevanju nesreč z vzpostavitvijo finančnega okvira, ki je ustrezen za preprečevanje in se ga lahko uporabi pri ukrepanju za odpravo razmer, ki vključujejo tveganje;
Enotni trg in mednarodna trgovina
44. meni, da je enotni trg s svojimi številnimi sektorskimi razsežnostmi zaostril opustitev suverenih instrumentov za urejanje gospodarstva, gospodarsko dominacijo, razhajanja in neenak razvoj ter da je spodbujal izogibanje davkom in davčne utaje in prenos dobičkov v davčne oaze, privatizacijo, deregulacijo poslovnih odnosov in koncentracijo kapitala; meni, da je EU skozi enotni trg in v imenu konkurenčnosti podpirala in spodbujala napade na delavske pravice, kar je privedlo do socialnih neenakosti, deregulacije dela, nižanja plač in vedno bolj negotovih zaposlitev, medtem ko so se rušile ali ovirale pravičnejše davčne politike, ki bi bolje prerazporejale bogastvo; ugotavlja, da je enotni trg, v nasprotju s tistim, kar se sistematično izjavlja, privedel do višjih stroškov za potrošnike in do slabšanja storitev, ki se nudijo;
45. poudarja, da mora imeti vsaka država pravico opredeliti trgovinske politike in podpirati trgovinske sporazume, ki so najbolj skladni z njihovimi interesi ter njihovimi gospodarskimi značilnostmi in potrebami, ob upoštevanju njihove ravni dopolnjevanja s tretjimi državami;
46. je seznanjen s spremenjenim predlogom direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah; vendar obžaluje, da nezadostno obravnava grožnje medijskemu pluralizmu in tudi ranljivim uporabnikom, predvsem mladoletnikom, v zvezi z nevarnimi komercialnimi sporočili, promocijskim prikazovanjem izdelkov, nezakonitimi vsebinami na platformah za izmenjavo videov in družabnih medijih; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj pregleda direktivo o elektronskem poslovanju in se bolj osredotoči na demokratične in kulturne spremembe v svojem sedanjem in prihodnjem delu v zvezi s strategijo za enotni digitalni trg; opozarja, da digitalizacija pomembno zadeva izobraževanje, znanje, raziskave, medijsko in internetno pismenost ter da sta zato potrebni večja politična odgovornost in evropska digitalna strategija, prilagojena potrebam družbe in uporabnikov;
47. poziva Komisijo in države članice, naj zagotovijo, da vsi ukrepi in programi EU v zvezi s kulturo, izobraževanjem in državljanstvom sistematično vsebujejo razsežnost socialne vključenosti, zlasti glede prikrajšanih skupin; poziva Komisijo, naj omogoči poln dostop do kulture in ustvarjanja za vse ter spodbuja kulturna in ustvarjalna podjetja, zlasti kulturno produkcijo v majhnem obsegu;
48. izjavlja, da mora vsak zakonodajni predlog, ki kakor koli posega v pravice in plačilo udeležencev v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, zagotoviti pravično in dostojno plačilo avtorjem, izvajalcem, producentom in tehnikom; poleg tega poziva države članice, naj sodelujejo z združenji delavcev v kulturni in ustvarjalni industriji ter financiranimi subjekti in javnimi organi, da bi pripravile in izvajale konkretne ukrepe za odpravo prekarnosti dela v tem sektorju;
49. poudarja tudi pomen povečanja financiranja in odprave ovir, tudi gospodarskih, za vlagatelje prošenj za izobraževalne programe, kot sta Erasmus+ in Ustvarjalna Evropa, zlasti za študente z nižjimi dohodki, invalide, učence iz oddaljenih regij in udeležence, ki jih je prizadel izstop Združenega kraljestva iz EU; obžaluje nadomestitev sistema štipendij z jamstveno shemo za študentska posojila in poziva Komisijo, naj prekliče ta predlog;
50. nasprotuje liberalizaciji, deregulaciji in privatizaciji trgovinske politike, za katere si prizadeva Komisija s številnimi partnerji po vsem svetu in ki ogrožajo suverenost držav članic ter služijo geopolitičnim interesom najbogatejših držav in multinacionalnih podjetij s tem, ko jim omogočajo nadzor nad premoženjem tretjih držav in njegovo izkoriščanje, kar povečuje asimetrije v regijah in med njimi ter ohranja odvisnost manj razvitih držav (v EU in zunaj nje); vztraja pri trgovinskih odnosih z državami ali partnerji, ki spoštujejo pravice delavcev, okolje in regionalne značilnosti ter hkrati ne oporekajo geopolitičnim interesom majhnih držav, MSP ali nacionalnemu premoženju ali javnim storitvam;
51. poziva Komisijo med drugim k umiku iz pogajanj o sporazumu TTIP, pogajanj med EU in Japonsko ter pogajanj o sporazumu o trgovini s storitvami (TiSA); meni, da bi se morali trgovinski sporazumi osredotočati na dostojna delovna mesta, trajnostni ekonomski model, predvsem pa na pravično porazdelitev bogastva, raznovrsten nabor gospodarskih dejavnosti in trdno zakoreninjen pristop k pravici do urejanja, da se napreduje v smeri socialne pravičnosti, razvijejo kakovostne javne storitve, varuje okolje in zaščiti kulturna raznolikost ter omogoči strogo upoštevanje previdnostnega načela;
52. poziva k mednarodni trgovini, ki bo regulirana in bo temeljila na vzajemnemu dopolnjevanju; vztraja, da morajo biti vsi pogajalski dokumenti javni in da se je treba posvetovati z vsemi nacionalnimi parlamenti pred sprejetjem takšnih dogovorov, ki dramatično vplivajo na vsakodnevno življenje ljudi; obžaluje postopek pogajanj o CETA in poziva k njegovi takojšnji razveljavitvi;
53. poziva Komisijo, naj v celoti podpre pogodbo Združenih narodov o podjetništvu in človekovih pravicah, tudi njene potrebne zavezujoče določbe, ter priporoča Komisiji in državam članicam, naj v vse sedanje in prihodnje trgovinske sporazume, ki jih podpiše EU, vključijo določbe, ki omogočajo dejanski nadzor nad davčnimi goljufijami, pranjem denarja in špekulacijami s hrano, vodo in drugimi osnovnimi potrebami ljudi in narave;
Spoštovanje človekovih pravic – pot v demokracijo
54. vztraja pri demokratični, pravični in napredni alternativi za Evropo z državami z enakimi pravicami, temelječi na solidarnosti, sodelovanju, socialni pravičnosti; vztraja, da morata biti spoštovanje človekovih pravic in pravne države ter spoštovanje temeljnih načel Ustanovne listine OZN jedro vseh politik na ravni EU in držav članic; izjavlja, da je treba drugo Evropo zgraditi z večjo vlogo in vključenostjo narodov, pri čemer je spoštovati njihove pravice in voljo;
55. meni, da v zvezi z institucijami EU to pomeni poziv k večji vlogi in vključevanju državljanov in civilne družbe, med drugim z revidirano in okrepljeno evropsko državljansko pobudo; poziva k izboljšanju dostopa do dokumentov in večji preglednosti korporativnega lobiranja, tudi s strokovnimi skupinami, ter večjemu spoštovanju pobud, kot je evropska državljanska pobuda;
56. poziva k večji preglednosti in odgovornosti ter vztraja, da morajo institucije EU postati resnično odprte, pregledne in odgovorne državljanom v smislu postopka sprejemanja odločitev in tudi interesov, ki jim služijo; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj se hitro in ustrezno odzove na resolucijo Parlamenta o izjavah interesov komisarjev ter predloži predlog za učinkovito zaščito prijaviteljev nepravilnosti, ki zajema vse kategorije prijaviteljev nepravilnosti, ob upoštevanju načel priporočila Sveta Evrope CM/Rec(2014)7;
57. izraža globoko zaskrbljenost zaradi naraščajočega demokratičnega primanjkljaja in protidemokratičnih ukrepov EU; odločno zavrača politike EU, zaradi katerih politične izbire niso več v rokah suverenih in demokratično izvoljenih vlad in nacionalnih parlamentov ter se je zmanjšal demokratični nadzor EU in vzpostavilo trajno varčevanje; odločno zavrača vse ukrepe institucij EU, ki si prizadevajo uveljaviti politike in ukrepe proti volji narodov, izsiljujejo suverene vlade, se ne menijo za rezultat udeležbe državljanov v postopkih političnega odločanja ter težave in pravice delavcev ter jih napadajo; poziva Komisijo k spoštovanju volje državljanov in spoštovanju vseh prihodnjih referendumov o vprašanjih EU: vztraja pri neodtujljivi pravici ljudi do razprave in izražanja svoje volje; zavrača vidik neizogibnosti, ki ga pogosto prikazujejo institucije EU, saj v demokraciji vedno obstajajo alternativne poti v skladu z voljo ljudi;
58. je zgrožen zaradi očitnega nespoštovanja človekovih pravic in obveznosti v skladu z mednarodnim pravom v odzivu EU na humanitarno krizo, ki se kaže z vse večjo militarizacijo zunanjih meja EU; poziva Komisijo, naj preusmeri sredstva, dodeljena za povečan nadzor meja in krepitev evropske trdnjave, v sprejem in vključevanje beguncev in migrantov; odločno poziva Komisijo, naj okrepi proaktivne dejavnosti iskanja in reševanja, zlasti v osrednjem Sredozemlju, pripravi predloge za varne in zakonite poti za dostop do EU za vse ženske, moške in otroke, ki potrebujejo zaščito, ter tudi za delavce migrante, vključno s takojšnjim, ambicioznim in zavezujočim programom za preselitev na podlagi dejanskih vezi beguncev s posamezno državo, in z ustreznim predlogom podpre poziv Parlamenta za oblikovanje humanitarnih viz, da ljudem na poti v Evropo ne bo več treba tvegati življenja v Sredozemlju ali puščavah; obsoja vse večjo uporabo tako imenovanih mehkih instrumentov za siljenje tretjih držav v neformalne sporazume o ponovnem sprejemu; v zvezi s tem odločno obsoja dogovor med EU in Turčijo, dogovor med EU in Afganistanom – tako imenovane skupne nadaljnje ukrepe Afganistana in tekoča pogajanja s tretjimi državami na podlagi partnerskega okvira za migracije; obsoja politiko upravljanja meja EU in zunanje izvajanje nadzora meja s strani tretjih držav, predvsem z uporabo skrbniškega sklada EU za Afriko;
59. poziva k pravični razporeditvi beguncev v dostojni nastanitvi in zaprtju centrov za pridržanje ter pospešitvi socialne vključenosti beguncev in migrantov in njihovega vključevanja na trg dela, pri čemer je treba upoštevati njihove prednostne izbire, znanja in veščine ter kvalifikacije, ter zagotavljanju zaščite pred izkoriščanjem in diskriminacijo; poziva k zaščiti in podpori oseb s posebnimi potrebami, žrtev trgovine z ljudmi in mladoletnikov brez spremstva; poziva k izvajanju pravice do družinskega življenja, kot je določena v Evropski konvenciji o človekovih pravicah, s strani tretje države ali v EU in poudarja nujnost popolnega spoštovanja pravice do družinskega življenja in ponovne združitve v EU in zunaj nje, vključno s pospešenim postopkom za ranljive prosilce; poziva Komisijo, naj oceni izvajanje direktive o pravici do združitve družine in tudi uporabo sporočila Komisije o smernicah za uporabo Direktive 2003/86/ES o pravici do združitve družine ter po potrebi začne postopke za ugotavljanje kršitev;
60. obžaluje, da je Komisija predlagala alternativo dublinski uredbi, ki ne obravnava resnih pomanjkljivosti obstoječe uredbe, saj predlog ne temelji na načelu solidarnosti in enakovredni delitvi odgovornosti; izraža resne pomisleke glede obveznosti vseh držav članic, da preučijo, ali je mogoče prošnjo neke osebe razglasiti za nesprejemljivo na podlagi konceptov varne tretje države ali prve države azila;
61. izraža globoko razočaranje zaradi neizpolnjenih obljub držav članic glede prerazporeditve prosilcev za azil iz Italije in Grčije; poziva države članice, da izpolnijo obveznosti iz sklepov Sveta in sistematično prerazporedijo prosilce za azil iz Grčije in Italije; poziva Komisijo, naj predlaga podaljšanje ukrepov za premestitev, dokler razmere to zahtevajo;
62. izraža globoko zaskrbljenost zaradi evropske agende za varnost, ki se osredotoča na represivne politike in razširitev pooblastil organov kazenskega pregona EU; kritično gleda na to, da so politike vedno bolj osredotočene na varnost, vključno z zbiranjem osebnih podatkov in profiliranjem državljanov ter državljanov tretjih držav, izkoriščanjem upravičenega velikega strahu ljudi, uporabo boja proti terorizmu za napade na pravice in svoboščine državljanov ter povečevanjem državnega nadzora; odločno nasprotuje tej kršitvi človekovih pravic in dejstvu, da so represivne politike spodkopale potrebne politike preprečevanja; poziva Komisijo in države članice h krepitvi politik preprečevanja, vključno z mladinskim delom, družbenogospodarskimi kohezijskimi politikami in drugimi preprečevalnimi instrumenti, z namenom podpreti osebe, ki jim grozi socialna izključenost; želi ob tem spomniti na nujnost, da EU in njene države članice ustavijo vse zunanje vojaško posredovanje in prevzamejo mednarodno vlogo za vzpostavitev miru;
63. poziva k takojšnjem sprejetju horizontalne protidiskriminacijske direktive, da bi se napredovalo v boju proti diskriminaciji, vključno z napadi na manjšine, migrante in prosilce za azil ter druge ranljive skupine; poziva Komisijo, naj oceni izvajanje nacionalnih strategij za vključevanje Romov in priporočila Sveta o ukrepih dejanskega vključevanja Romov v državah članicah ter po potrebi predlaga dodatne ukrepe za njihovo vključevanje; obžaluje rastoče število zločinov iz sovraštva, usmerjenih proti narodnostnim in verskim manjšinam, osebam LGBTI, prosilcem za azil in brezdomcem, pa tudi primere sovražnega govora, usmerjenega proti tem ljudem; meni, da je porast rasističnih in ksenofobnih nazorov in organizacij povezan z vzponom skrajne desnice in fašističnih teženj v Evropi, ki jih ni mogoče obravnavati ločeno od varčevalnih in neoliberalnih politik, ki so se izvajale v EU in državah članicah v zadnjih desetletjih, ter od naraščajočega demokratičnega primanjkljaja ter omalovaževanja in nespoštovanja volje narodov;
Mir in mednarodna solidarnost
64. zavrača evropsko varnostno strategijo in njeno skupno zunanjo in varnostno politiko ter skupno varnostno in obrambno politiko; zahteva končanje sodelovanja med EU in Natom in ukinitev strateških prednostnih nalog ter zavrača sedanjo ekspanzivno politiko Nata; zahteva tudi odstranitev vseh tujih vojaških baz v Evropi in razpustitev Nata; zavrača evropsko obrambno unijo, ki je nevarna pot, ki vodi neposredno v vojno; zato nasprotuje povečanju proračunov držav članic za varnost in obrambo; odločno nasprotuje temu, da bi se vojaške, civilno-vojaške ali varnostne raziskave v splošnem, zlasti pa razvoj sistemov daljinsko pilotiranih zrakoplovov, financirali iz sredstev za Obzorje 2020 ali proračuna EU na splošno; vztraja, da bi si morale EU in njene države članice prizadevati za mir, diplomatsko in mirno rešitev konfliktov, tudi s pobudami za mediacijo, razorožitev ter programi za demobilizacijo in ponovno vključevanje, v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov; podpira režim neširjenja jedrskega orožja in jedrsko razoroževanje;
65. odločno zavrača dokument o razmisleku Komisije o prihodnosti evropske obrambe, vključno z njegovimi priporočili o evropskem obrambnem skladu in enotnem trgu za obrambo, ki zahtevajo povečanje financiranja za obrambo in varnost iz proračunskih sredstev EU;
66. ostro obsoja in globoko obžaluje izjemno hitrost, s katero se EU militarizira;
67. poziva k razoroževanju, vključno z jedrskim razoroževanjem in demobilizacijo vojaških sil, ter h končanju zunanjih vojaških posredovanj, civilnim raziskavam in preiskavam v službi ljudi in njihovega razvoja; poziva k razpustitvi Nata; želi spomniti, da je najboljši način za spodbujanje miru podpora ukrepom za izkoreninjenje revščine, humanitarno pomoč ter trajnosten in pravičen gospodarski in socialni razvoj;
68. izjavlja, da bi moralo zunanje sodelovanje temeljiti na načelu internacionalistične solidarnosti in na polnem spoštovanju volje za razvoj in njegove hitrosti v posamezni državi;
69. globoko obžaluje dejstvo, da EU v zvezi s pristopnimi državami spodbuja enake neuspešne politike; je zaskrbljen zaradi nedavnih dogodkov v regiji Zahodnega Balkana, ki zadevajo vse večji demokratični primanjkljaj in avtoritarizem, naraščanje nacionalističnih in iredentističnih govorov in gospodarsko stagnacijo z zelo visoko brezposelnostjo, kar bi vse lahko vodilo k nestabilnosti regije, številni od teh problemov pa so posledica agresorske vojne, ki je bila vsiljena številnim od teh držav; vztraja, da EU prevzame odgovornost za neuspešnost svojih politik v regiji Zahodnega Balkana, in poziva Komisijo, naj ponovno oceni in korenito preoblikuje svojo politiko širitve in pomoč državam kandidatkam in potencialnim državam kandidatkam, ki jo zagotavlja instrument za predpristopno pomoč, z osredotočanjem na spodbujanje demokracije in civilne družbe, pravne države, človekovih in državljanskih pravic in pravic iz delovnega razmerja, socialne kohezije in socialne pravičnosti ter trajnostnega gospodarskega razvoja; meni, da bi morala odločitev o pridružitvi EU temeljiti na suvereni odločitvi ljudi;
70. poziva glede na dogodke, do katerih prihaja od julija 2016, in referendum z dne 16. aprila 2017 k začasni prekinitvi širitvenih pogajanj s Turčijo, če se bo ustavni sveženj izvajal v nespremenjeni obliki in če se pravna država ne vzpostavi nemudoma; vztraja pri povezavi procesa posodobitve carinske unije s Turčijo z odločnim pogojevanjem glede človekovih pravic, demokracije, pravne države in dobrih sosedskih odnosov; vztraja pri stališču, da carinske unije ni mogoče nadgraditi, če Turčija sedanje carinske unije in dodatnega protokola ne izvaja v celoti v odnosu do vseh držav članic;
71. poudarja, da je treba prednostno odpraviti temeljne družbenogospodarske vzroke za sedanje varnostne in migracijske izzive, in zavrača vse vojaške varnostne operacije; poziva Komisijo, da izpolni svojo obveznost in s partnerji evropske sosedske politike sodeluje pri izvajanju razvojnih ciljev ZN; poudarja, da je ustvarjanje delovnih mest odločilno vprašanje za prihodnost večine držav evropskega sosedstva; podpira posebno osredotočenost na zaposljivost mladih ter spodbujanje malih in srednjih podjetij; poudarja, da je za to potreben pristop na več ravneh, tudi na nacionalni, regionalni in lokalni ravni, pa tudi sodelovanje na regionalni in podregionalni ravni ter čezmejno sodelovanje, prek katerega bodo lahko mobilizirani države članice EU, partnerske države ter njihovi lokalni in regionalni organi; poziva k stvarnim pristopom in programom, ki dejansko koristijo ljudem, poziva Komisijo, naj pripravi strategijo za sodelovanje s sosedami EU, kot je bilo napovedano v okviru pregleda sosedske politike;
72. znova izraža odločno podporo dvodržavni rešitvi izraelsko-palestinskega konflikta na podlagi meja iz leta 1967 z Jeruzalemom kot glavnim mestom obeh držav, države Izrael in palestinske države, ki bi sobivali v miru in varnosti, na podlagi pravice do samoodločbe in popolnega spoštovanja mednarodnega prava; poziva Komisijo, naj posebno pozornost nameni programom sodelovanja in pomoči za ljudi, ki živijo na zasedenih in blokiranih območjih; poziva Komisijo k polnemu izvajanju člena 2 pridružitvenega sporazuma med EU in Izraelom kot odziv na dolgotrajne izraelske resne kršitve človekovih pravic na zasedenih palestinskih ozemljih, izraelsko diskriminatorno obravnavanje lastnih državljanov arabskega porekla in izraelsko nespoštovanje resolucije Združenih narodov o tem vprašanju; vztraja pri celoviti uporabi smernic o upravičenosti izraelskih subjektov in njihovih dejavnosti na ozemljih, ki jih Izrael zaseda od junija 1967, do nepovratnih sredstev, nagrad in finančnih instrumentov iz sredstev EU od leta 2014 dalje v vseh državah članicah; poziva Komisijo, naj pregleda financiranje programov znanstvenega sodelovanja z namenom preprečevanja kakršnega koli financiranja izraelske vojaške industrije; ponavlja svoj poziv Komisiji, naj oceni stroške rušenja hiš in infrastrukture, ki jih je financirala EU, in naj vztraja pri nadomestilu;
73. ponovno izraža svojo podporo samoodločbi Zahodne Sahare, ki naj se dosegla z referendumom, v skladu z mednarodnim pravom in ustreznimi resolucijami ZN; poziva Komisijo k polnemu izvajanju člena 2 pridružitvenega sporazuma med EU in Marokom kot odziv na dolgotrajne maroške resne kršitve človekovih pravic na zasedenih ozemljih Zahodne Sahare, vključno z gospodarsko represijo in zapornimi kaznimi iz političnih razlogov za miroljubne zahodnosaharske aktiviste za samoodločbo; poziva Komisijo k izvrševanju sodbe Sodišča Evropske unije z dne 21. decembra 2016, s katero je bilo odločeno, da so sporazumi med EU in Marokom, ki zadevajo Zahodno Saharo, neveljavni po mednarodnem pravu; poudarja, da se je o prihodnjih sporazumih EU o Zahodni Sahari treba pogajati z organizacijo Frente Polisario, ki je mednarodna predstavnica zahodnosaharskega ljudstva; izpostavlja slabšanje humanitarnih razmer v begunskih taboriščih v Tindoufu zaradi zmanjšanja mednarodne pomoči in poziva Komisijo, naj poveča sedanje ravni pomoči vsaj na pretekle ravni;
74. poziva Komisijo, naj ohrani zaveze in pomembne korake iz pogajanj o sporazumu o političnem dialogu in sodelovanju med Evropsko unijo in njenimi državami članicami ter Republiko Kubo; poudarja pomen ohranitve konstruktivnega pristopa v pogajanjih, ki upošteva voljo kubanskega prebivalstva in preprečuje kakršno koli zunanje vmešavanje v notranje zadeve Kube ali pritiske; poziva Komisijo, naj prispeva k odpravi blokade;
75. želi spomniti na načelo učinkovitega razvojnega sodelovanja: odgovornost držav v razvoju za prednostne naloge razvoja; nasprotuje vsem poskusom povezovanja razvojne pomoči in nadzora meja, upravljanja migracijskih tokov ali sporazumov o ponovnem sprejemu; zavrača vse poskuse uveljavljanja pogojenosti razvojne pomoči in sodelovanja držav upravičenk z, med drugim, strukturnimi reformami in migracijskimi vprašanji; poudarja dejstvo, da se plačil iz instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja in Evropskega razvojnega sklada ne more uporabiti za vojaške programe, policijsko sodelovanje in reforme vojske; vztraja pri potrebi po mehanizmu odgovornosti glede spremljanja in izvajanja ciljev trajnostnega razvoja in ciljev 0,7% uradne razvojne pomoči/BND, glede katerih so se države članice že strinjale, da jih bodo dosegle do leta 2015;
76. poleg tega poziva Komisijo, naj v vseh povezanih področjih politik v EU in zunaj nje vključi in spodbuja univerzalni dostop do spolnega in reproduktivnega zdravja ter s tem povezane pravice; poziva EU in države članice, naj ukrepajo zoper učinek pravila prepovedi z znatnim povečanjem financiranja spolnega in reproduktivnega zdravja ter pravic, zlasti finančnih sredstev, izrecno namenjenih zagotavljanju dostopa do nadzorovanja rojstev ter varnega in zakonitega splava, ter uporabijo nacionalna sredstva in tudi sredstva EU za razvoj;
77. poziva k pristopu k vzdržnosti dolga na podlagi človekovih potreb z zavezujočim naborom standardov za opredelitev odgovornega dajanja in najemanja posojil ter poziva k odpisu zunanjega dolga držav v razvoju;
78. poziva Komisijo, naj s sporočilom podpre pripravo pravno zavezujočega instrumenta o nadnacionalnih družbah pod okriljem ZN in zagotovi uvedbo učinkovitih pravnih sredstev za žrtve v primerih, ko nacionalna jurisdikcija očitno ne more zagotoviti učinkovitega pregona multinacionalnih podjetij;
Financiranje EU
79. želi spomniti, da je proračun EU instrument za izpolnjevanje zgoraj navedenih ciljev; meni, da bi bilo to treba storiti s politikami in programi, ki obravnavajo posebne potrebe držav članic, tako da proračun EU dopolnjuje prizadevanja držav članic, namesto da uveljavlja prednostne naloge ali model enotne rešitve za vse primere; meni tudi, da bi moral proračun olajšati preskušanje dobrih praks drugih držav;
80. ponavlja pomen kohezijskih politik in potrebe po povečanju financiranja na tem področju, zlasti Evropskega socialnega sklada; poudarja dejstvo, da se teh politik v nobenem primeru, tudi v primeru izstopa Združenega kraljestva iz EU, ne sme oslabiti in da je treba proračunske dodelitve za vse kategorije regij ohraniti vsaj na enaki ravni kot v sedanjem obdobju; poziva Komisijo, naj predloži predlog za kohezijsko politiko in naslednji večletni finančni okvir po letu 2020 v začetku leta 2018, da se omogoči nemoten postopek odločanja ter državam članicam in regijam zagotovi dovolj časa za opredelitev prednostnih nalog ter prilagoditev in izvajanje sprememb politike;
81. vztraja spričo predloga Komisije za večletni finančni okvir po letu 2020, da je treba proračun poenostaviti in mora postati preglednejši, pravičen, demokratično odgovoren in temeljiti na solidarnosti; vztraja tudi pri enotnosti proračuna EU in s tem pri vključitvi različnih finančnih instrumentov, skladov in skrbniških skladov, ki zdaj niso zajeti v proračunu;
82. poziva, naj proračun za leto 2018 vključuje posebne podporne ukrepe za regije, na katere bo izstop Združenega kraljestva iz EU najbolj vplival, tudi sredstva, ki bodo utrdila in pospešila mirovni proces na severu Irske;
Izstop Združenega kraljestva iz EU
83. priznava pravico vseh držav članic, da izstopijo iz EU; poudarja dejstvo, da se nič v Pogodbah ne bi smelo uporabljati za ustvarjanje neupravičenih ovir za izvedbo odločitve države članice o izstopu;
84. zavrača vsakršen pritisk ali izsiljevanje med pogajalskim procesom; poziva Komisijo, da v interesu vseh, ki živijo v različnih jurisdikcijah, doseže pravičen sporazum o prihodnjem odnosu med EU in Združenim kraljestvom; meni tudi, da mora prihodnji odnos med EU in Združenim kraljestvom temeljiti na načelih spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države ter na spoštovanju človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin;
85. meni, da je bistvenega pomena, da se hitro in brezpogojno zagotovi pravna varnost državljanom držav članic EU, ki živijo v Združenem kraljestvu, in državljanom Združenega kraljestva, ki živijo v drugih državah članicah; v zvezi s tem poziva, naj se posebna pozornost nameni mobilnosti delavcev (mobilnim, čezmejnim in obmejnim delavcem, študentom), s posebnim poudarkom na edinstvenih razmerah na Irskem in v Gibraltarju in razumevanju le-teh;
86. vztraja, da se v sporazumu o izstopu v celoti upoštevajo Velikonočni sporazum in poznejši sporazumi; poziva, naj se severu Irske dodeli poseben status znotraj EU, ki bo omogočal, da ohrani dostop do članstva v EU, carinske unije, enotnega trga ter pristojnosti Sodišča Evropske unije; poziva tudi k prostemu pretoku blaga, prostemu gibanju oseb in prostemu pretoku storitev na otoku Irska;
87. poziva Komisijo, naj svoj delovni program revidira v skladu z resolucijo Parlamenta;
o
o o
88. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] UL L 304, 20.11.2010, str. 47.