Postopek : 2017/2699(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0456/2017

Predložena besedila :

B8-0456/2017

Razprave :

PV 04/07/2017 - 11
CRE 04/07/2017 - 11

Glasovanja :

PV 05/07/2017 - 8.9
CRE 05/07/2017 - 8.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 434kWORD 54k
30.6.2017
PE605.580v01-00
 
B8-0456/2017

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 37(3) Poslovnika in z okvirnim sporazumom o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo


o delovnem programu Komisije za leto 2018 (2017/2699(RSP))


Rosa D’Amato, Laura Agea, Marco Valli, Isabella Adinolfi, Dario Tamburrano, Rolandas Paksas v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o delovnem programu Komisije za leto 2018 (2017/2699(RSP))  
B8-0456/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo(1), zlasti Priloge IV sporazuma,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Evropsko komisijo o boljši pripravi zakonodaje z dne 13. aprila 2016(2),

–  ob upoštevanju skupne izjave z dne 13. decembra 2016 o zakonodajnih prednostnih nalogah EU za leto 2017,

–  ob upoštevanju zbirnega poročila konference predsednikov odborov, ki to resolucijo dopolnjuje s stališča parlamentarnih odborov in ki bi ga morala Komisija upoštevati pri pripravi in sprejetju svojega delovnega programa za leto 2018,

–  ob upoštevanju člena 37(3) Poslovnika,

A.  ker se EU še vedno sooča z najhujšo gospodarsko, socialno in politično krizo od svoje ustanovitve;

B.  ker imajo države članice težave z recesijo, deflacijo in brezposelnostjo;

C.  ker rešitve, ki so jih predlagale institucije EU, še slabšajo gospodarsko, demokratično in družbeno krizo v EU;

D.  ker bi lahko bila trajnostna gospodarska rast in ustvarjanje družbeno vzdržnih, dobro plačanih in kakovostnih delovnih mest ob upoštevanju načela subsidiarnosti osrednji prednostni nalogi proračuna EU;

E.  ker je v času varčevanja za vse državljane bistveno zmanjšati upravne stroške EU, obenem pa je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru tudi črtati programe, ki niso dokazali svoje dodatne vrednosti;

F.  ker je stopnja napak in goljufij v zvezi s proračunom EU še vedno visoka in ni bilo nobenega vidnega zmanjšanja in ker že 22 let zapored na plačila pomembno vplivajo napake, ki izhajajo iz zgolj delne učinkovitosti nadzornih in kontrolnih sistemov;

G.  ker je evropska državljanska pobuda instrument, ki še zdaleč ni učinkovit, ni bil izveden v celoti, pravila za delovanje tega instrumenta pa niso jasna niti pregledna, kot to dokazuje nedavna sodba Splošnega sodišča v zvezi z evropsko državljansko pobudo „Ustavimo TTIP“;

H.  ker je v mnenju pravne službe Sveta št. 5151/17 z dne 11. januarja 2017 o predlogu Komisije za medinstitucionalni sporazum o obveznem registru za preglednost navedeno, da institucije ne morejo uporabiti medinstitucionalnega sporazuma, da bi uredile področje, za katerega so jim s Pogodbama podeljene zakonodajne pristojnosti z zagotovitvijo izrecne materialne pravne podlage, prav tako pa so medinstitucionalni sporazumi zavezujoči le za udeležene institucije in ne morejo nalagati obveznosti tretjim stranem;

I.  ker je zaščita oseb, ki prijavijo ali javno razkrijejo kazniva in goljufiva dejanja v javnih institucijah ali podjetjih, izjemno pomembna v boju proti korupciji in kriminaliteti belih ovratnikov;

J.  ker nedavne študije Komisije kažejo, da se Direktiva 2004/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. aprila 2004 o okoljski odgovornosti v zvezi s preprečevanjem in sanacijo okoljske škode(3) (direktiva o okoljski odgovornosti) v državah članicah zelo različno izvaja in da ostajajo težave pri uveljavljanju direktive ob velikih nesrečah in insolventnosti gospodarskih subjektov;

K.  ker so mejne vrednosti EU za nekatera onesnaževala zraka nižje od tistih, ki jih predlaga Svetovna zdravstvena organizacija (SZO);

L.  ker so državljani, ki živijo v bližini največjega evropskega območja zakonitih in nezakonitih smetišč, dežele ognjev v Neaplju in industrijskega območja ILVA v Tarantu, izpostavljeni zelo velikemu tveganju za nastanek raka;

M.  ker je Komisija sama ugotovila, da Direktiva Sveta 89/105/ES z dne 21. decembra 1988 v zvezi s preglednostjo ukrepov, ki urejajo določanje cen zdravil za človeško uporabo in njihovo vključitev v področje nacionalnih sistemov zdravstvenega zavarovanja(4), ne odraža več naraščajoče zapletenosti določanja cen in postopkov povračila stroškov za zdravila v državah članicah;

N.  ker Komisija še naprej dovoljuje dajanje genetsko spremenjenih živil in krme v promet, kljub pomanjkanju soglasja med državami članicami;

O.  ker nimajo vsi viri energije, ki v veljavnem zakonodajnem okviru veljajo za obnovljive, boljšega okoljskega, zdravstvenega in družbenega učinka od enakovrednih fosilnih goriv;

P.  ker so potrebna dodatna prizadevanja, da bi za državljane in podjetja dosegli vključujočo digitalno družbo, ki bo zmožna izkoristiti priložnosti in se soočiti z izzivi digitalizacije;

Q.  ker bi digitalizacija industrije lahko pripomogla k povečanju odpornosti, energetske učinkovitosti in učinkovitosti virov ter trajnosti inovacij naših gospodarstev; ker se EU sooča s številnimi izzivi, ki jih prinašajo trgovina, globalizacija in tehnološke inovacije;

R.  ker je Sodišče Evropske unije v postopku za izdajo mnenja 2/15(5) z dne 21. decembra 2016 pojasnilo pristojnosti EU v trgovinskih pogajanjih;

S.  ker bi morali večjo pozornost nameniti pravici do peticije, saj je to osnova participativne demokracije, v kateri bi moral imeti vsak državljan pravico do neposrednega vključevanja v demokratično življenje Unije; ker bi moralo resnično demokratično in participativno upravljanje zagotavljati učinkovito varstvo temeljnih pravic, popolno preglednost in neposredno vključevanje vseh državljanov v postopke odločanja;

T.  ker so vlagatelji peticij državljani, ki se zavzemajo za zagotavljanje temeljnih pravic ter za večjo blaginjo naših družb sedaj in v prihodnosti; ker je obravnavanje peticij izjemno pomembno s stališča, kako državljani dojemajo institucije EU in spoštovanje pravice do peticije, ki je določena v pravu EU;

U.  ker morajo institucije, telesa, uradi in agencije EU zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotavljanja udeležbe civilne družbe svoje delo opravljati na način, ki zagotavlja najvišjo raven preglednosti in demokracije;

V.  ker je treba zaščititi lastništvo in dejanski nadzor držav članic in/ali njihovih državljanov v evropskih podjetjih;

W.  ker se lokalna letališča srečujejo z mnogimi gospodarskimi težavami in ker je treba zagotoviti ustrezne povezave za vse državljane, zlasti iz odročnih in izoliranih območij najbolj oddaljenih regij in do njih;

X.  ker je bilo več težav pri izvrševanju zakonodaje EU o kabotaži, s čimer se je v državah članicah poslabšal pojav socialnega dampinga; ker je treba zagotoviti pošteno konkurenco na trgu cestnega tovornega prometa, ki bo zaščitila pravice delavcev;

Y  ker nekatere od največjih platform plačujejo smešno nizke davke v Evropi v primerjavi z njihovimi dobički;

Z.  ker sedanja razdrobljenost postopkov carinskih kontrol, ki so med državami članicami zelo različne, pa tudi različne sankcije ustvarjajo pomembne razlike na trgu za gospodarske subjekte, trgovinske tokove pa usmerjajo k najlažji vstopni točki;

AA.  ker je Parlament 25. oktobra 2016 z veliko večino sprejel resolucijo o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(6), v kateri je Komisijo pozval k izvedbi več ukrepov, vendar še čaka na odziv Komisije; ker je poročevalec za prvotno poročilo 11. aprila 2017 na Komisijo naslovil vprašanje za ustni odgovor, in sicer v okviru seje Pododbora za človekove pravice (DROI), da bi ugotovil, ali je Parlament prejel odziv Komisije, vendar ni prejel zadovoljivega odgovora; ker je istega dne enako vprašanje naslovil tudi na komisarja Nevena Mimico, in sicer v okviru strukturiranega dialoga z Odborom za razvoj (DEVE), vendar tudi v tem primeru ni prejel zadovoljivega odgovora;

Ključne prednostne naloge

1.  poudarja, da ima enotna valuta asimetričen in uničujoč učinek na šibkejša gospodarstva, ki so zaradi valute, ki je v primerjavi z njihovim gospodarstvom precenjena, prisiljena k boleči prilagoditvi notranje devalvacije, multinacionalna podjetja v močnejših državah članicah euroobmočja pa lahko zaradi valute, ki je v primerjavi s konkurenti v drugih državah članicah podcenjena, izkoriščajo nepravično konkurenčno prednost, kar v EU povzroča razlike in makroekonomska neravnovesja;

2.  poziva države članice, naj demokratično odločajo o prenosu fiskalnega dogovora v nacionalno zakonodajo, da bi se izognili motečemu vplivu varčevalnih ukrepov na realno gospodarstvo;

3.  poudarja, da je državam članicam nujno treba vrniti finančno odgovornost za njihove ukrepe, da bodo lahko v celoti izkoristile lastna orodja monetarne in fiskalne politike za učinkovito podporo gospodarskemu okrevanju, ter zagotoviti demokratično in politično legitimnost temeljnih odločitev na gospodarskem področju;

4.  poudarja, da je treba nujno načrtovati urejen razpad monetarne unije in nemudoma zagotoviti demokratične mehanizme za prostovoljni izhod držav iz euroobmočja;

5.  poziva, naj se pospešijo pogajanja o strukturni reformi bančnega sektorja, ki bo temeljila na jasnem in obveznem ločevanju naložbenih in trgovinskih dejavnosti, kar je bistveno za zaščito vlagateljev in varčevalcev, preprečevanje kopičenja sistemskih tveganj in ohranjanje finančne stabilnosti;

6.  meni, da je treba prenehati z varčevalnimi ukrepi in vrniti državam članicam odgovornost za finančna vprašanja, da bi se ustrezno in učinkovito odzvali na številne krize hkrati; zahteva izčrpen pregled tekočih programov, da bi lahko ukinili tiste, ki ne ponujajo resnične dodane vrednosti; poudarja, da je v nekaterih primerih in v skladu z načelom subsidiarnosti mogoče programe bolje financirati in izvajati na nacionalni ravni;

7.  poudarja, da se sredstev EU ne sme uporabljati za financiranje spornih ali potratnih projektov;

8.  ponovno poudarja, da je treba bolje uporabiti denar davkoplačevalcev; poudarja, da je pomembno zmanjšati upravne stroške EU, zlasti v obdobju trajne krize; poziva k precejšnjim pretehtanim rezom, da se prepreči tratenje denarja in se omogočijo prihranki, ki ne bodo vplivali na zakonodajno delo;

9.  poziva k boljšemu nadzoru in strožjim revizijam proračuna EU; ponovno poziva, da je treba od Računskega sodišča pridobiti pozitivno izjavo o zanesljivosti (DAS); obžaluje stopnjo napak in goljufij v zvezi s proračunom EU, zlasti pri javnih naročilih, in vztraja, da je treba boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu voditi na nadnacionalni ravni; poudarja, kako pomembna je večja preglednost pri porabi EU, in poziva, naj se objavijo in dajo na voljo vse informacije o porabi evropskih sredstev;

10.  poziva k ukrepom za boj proti revščini in neenakostim; ponovno poziva k nadaljnji oceni neenakosti in o tem, kako ovirajo gospodarsko okrevanje;

11.  obsoja vso zakonodajo EU, ki nalaga neupravičena upravna bremena malim in srednjim podjetjem – pomembnemu viru delovnih mest in rasti – ter jim tako postavlja dodatne birokratske ovire; poudarja, da je treba malim in srednjim podjetjem dati večjo podporo, hkrati pa zagotoviti ustrezno socialno zaščito;

12.  poziva k izboljšanju zdravja in varnosti delavcev pri delu in k iskanju ustreznih načinov za odpravo pomanjkljivosti, obenem pa naj se nemudoma predstavi tretji sklop snovi v okviru revizije direktive o rakotvornih in mutagenih snoveh, v katero naj se vključijo mejne vrednosti za snovi, strupene za razmnoževanje, na podlagi znanstvenih in tehničnih podatkov ter ocene učinka, da bi tako zagotovili ustrezen parlamentarni nadzor;

13.  poudarja, da mora biti zakonodaja oblikovana za dosledno in učinkovito odpravljanje prekarnosti, brezposelnosti, gospodarskih in družbenih neenakosti, diskriminacije in revščine, če naj bi državljani uveljavljali svoje pravice v vsakdanjem življenju, s čimer se zagotavlja najvišja raven družbene pravičnosti; poziva, naj bodo vsi postopki odločanja v EU povsem pregledni, nepristranski in neodvisni;

14.  poziva Komisijo, naj pravočasno in v skladu s sodno prakso Sodišča Evropske unije poskrbi za pravilno izvajanje določb Direktive 1999/70/ES o delu za določen čas, da bi zagotovili popolno in učinkovito pravno varstvo pravic delavcev, obenem pa se ustrezno borili proti zlorabam, diskriminaciji, pomanjkljivostim in vrzelim;

15.  nasprotuje makroekonomski pogojenosti in poudarja, da je začasna ustavitev financiranja iz skladov ESI zaradi neizpolnjevanja zahtev gospodarskega upravljanja dvojna kazen za regije EU, ki ima nasproten učinek od prizadevanj za gospodarsko in socialno okrevanje, zato bi bilo treba to možnost odpraviti, tudi zato, ker bi sankcije iz veljavne ureditve povzročile motnje v finančnem načrtovanju na programski ravni, privedle pa bi lahko tudi do zaustavljanja projektov na terenu;

16.  poziva Komisijo, naj ponovno pregleda naložbeno klavzulo, da bo mogoče regionalne in nacionalne naložbe, sofinancirane iz skladov ESI, računovodsko izvzeti iz izračuna nacionalnih javnih primanjkljajev v okviru evropskega semestra;

17.  nasprotuje vsem programom EU za podporo strukturnim reformam, zlasti če se financirajo iz skladov ESI;

18.  poziva, naj se nadaljnji predlogi za sklade ESI predstavijo čim prej, da bi zagotovili dovolj časa za parlamentarni nadzor;

19.  meni, da ni mogoče več odlašati s predlogom za spremembo Uredbe (EU) št. 211/2011 o evropski državljanski pobudi, saj je treba to orodje nujno reformirati;

20.  meni, da je treba pravočasno revidirati Uredbo (EU) št. 211/2011 o evropski državljanski pobudi, da bi odpravili vse njene pomanjkljivosti in predlagali rešitve, s katerimi bi zagotovili resnično jasne, enostavne, preprosto uresničljive in sorazmerne postopke in pogoje za evropsko državljansko pobudo;

21.  poziva k pripravi obveznega registra za preglednost, saj bi imel predlagani medinstitucionalni sporazum o tem vprašanju v skladu s Pogodbama in mnenjem pravne službe Sveta omejen učinek, obenem pa ne bi mogel naložiti obveznosti tretjim stranem, pa naj gre za druge institucije, države članice ali posameznike;

22.  poudarja, da je treba sprejeti ukrepe za bistveno izboljšanje demokratičnega delovanja EU, s splošno pravico vsakega državljana do udeležbe v demokratičnem življenju, kot je to nedavno potrdilo Splošno sodišče v svoji sodbi z dne 10. maja 2017 o evropski državljanski pobudi „Ustavimo TTIP“(7);

23.  poudarja, da je nujno sprejeti strožje ukrepe za zaščito žvižgačev, da bi njim, pa tudi njihovim družinam, zagotovili ustrezno varstvo pred povračilnimi ukrepi;

24.  je zaskrbljen zaradi izvajanja direktive o okoljski odgovornosti (2004/35/ES), ki ne zajema vseh vrst škode, ki ogroža ljudi in naravno okolje;

25.  poziva Komisijo, naj pojasni, katere ukrepe namerava sprejeti v zvezi z enotnim digitalnim trgom; poudarja, da je treba na tem trgu spodbujati pošteno konkurenco in zagotoviti, da multinacionalna podjetja ne zlorabljajo svoje moči;

26.  opozarja, da Uredba (ES) št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije(8) temelji na načelu čim širšega dostopa; meni, da morata biti preglednost in popoln dostop do dokumentov institucij EU pravilo, da bodo državljani lahko v celoti uveljavljali svoje demokratične pravice; obžaluje zastoj pri reviziji Uredbe (ES) št. 1049/2001; meni, da je treba doseči takojšen napredek, saj uredba ne odraža več sedanjega pravnega položaja ali institucionalne prakse;

27.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi pomanjkanja odgovornosti evropskih nadnacionalnih družb pri kršitvah človekovih pravic, povezanih z njihovimi dejavnostmi v državah v razvoju; ugotavlja, da bi to lahko povzročilo pomanjkanje zaščite, dostopa do pravnega varstva in povračila škode žrtvam takih zlorab;

28.  izraža globoko zaskrbljenost, ker številnim pozivom Komisiji, ki jih je izrazil v resoluciji o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah(9), ni sledilo njeno ukrepanje, in obžaluje nedejavnost Komisije na tem področju v zadnjih osmih mesecih; poziva k celovitemu ukrepanju;

29.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da obstoječe prostovoljne pobude za spodbujanje trajnosti globalne oskrbovalne verige v sektorju oblačil niso učinkovite pri obravnavanju vprašanja človekovih pravic in pravic delavcev v sektorju;

30.  meni, da sedanji sistem EU za trgovanje z emisijami ni primeren za ta namen in nujno potrebuje revizijo;

31.  opozarja na poročilo Svetovne zdravstvene organizacije, na podlagi katerega je treba uskladiti mejne vrednosti onesnaževal zraka s strožjimi koncentracijami;

32.  poziva k reviziji politike EU in je kritičen do nje, saj meni, da je povpraševanje po biogorivih v Evropi glavni razlog za krčenje gozdov;

33.  poziva k oblikovanju javnega seznama različnih vrst, uporabe in stopnje prodora nanomaterialov na evropski trg v skladu z resolucijo Parlamenta z dne 24. aprila 2009(10) in k obravnavi nanomaterialov v okviru uredbe REACH (Uredba (ES) št. 1907/2006)(11);

34.  poziva k preiskavi Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF), ki naj oceni, ali so bila evropska sredstva, namenjena očiščenju dežele ognjev in industrijskega območja ILVA v Tarantu, porabljena v skladu z zakonom; hkrati poziva k notranji reviziji, da se preveri, ali so financirani projekti dali pričakovane rezultate;

35.  poziva k večji preglednosti ukrepov, ki urejajo cene zdravil za človeško uporabo in njihovo vključitev v nacionalne sisteme zdravstvenega zavarovanja, da se nadomesti Direktiva Sveta 89/105/EGS(12) ter zagotovi učinkovit nadzor in popolna preglednost postopkov, uporabljenih za določanje cen in povračil za zdravila v vseh državah članicah;

36.  poziva k sprejetju celovitega političnega okvira za obravnavo lymske borelioze, ob upoštevanju različnih posebnih izzivov in politik posameznih držav članic;

37.  poudarja, da je bistvenega pomena, da se za boj proti terorizmu in kriminalu na splošno zagotovi interoperabilnost podatkovnih zbirk; poziva, naj se čim bolj izkoristijo obstoječi informacijski sistemi, da se zagotovi, da države članice sodelujejo v boju proti terorizmu in hudim kaznivim dejanjem;

38.  opozarja, da bi morale države članice prenesti in izvajati instrumente, ki so za boj proti terorizmu, organiziranemu kriminalu, korupciji in pranju denarja na voljo na mednarodni ravni;

39.  opozarja na resno migracijsko krizo, ki zadeva vse države članice v Evropi; meni, da se zlasti Grčija in Italija soočata z nesorazmernimi posledicami te krize; poziva k boljšemu mednarodnemu sodelovanju, ki bi prispevalo k ublažitvi razmer;

40.  poudarja, da je treba spremljati in omogočiti večjo preglednost pri dodeljevanju sredstev iz Sklada za azil, migracije in vključevanje in Sklada za notranjo varnost ter natančno spremljati in redno ocenjevati porabo sredstev EU, dodeljenih Turčiji v okviru dogovora EU-Turčija ter tretjim državam v okviru t. i. dogovorov o migracijah;

41.  meni, da je zelo pomembno za Italijo, da se obravnavajo posebni primeri obratov za proizvodnjo toplote iz geotermalne energije in obratov za proizvodnjo električne energije, kjer so emisije ekvivalenta CO2 višje od tistih iz plinskih elektrarn enakih zmogljivosti in kjer so druge, izjemno škodljive emisije onesnaževal, kot so, med drugim, vodikov sulfid, arzen in živo srebro, višje od emisij iz termoelektrarn na premog enakih zmogljivosti; poziva Komisijo, naj v zvezi s tem pripravi konkretne rešitve za določitev standardov emisij za geotermalne elektrarne ter s tem povezana merila trajnosti, da bi se geotermalna energija štela kot obnovljivi vir, hkrati pa čim bolj zmanjšal vpliv na okolje in zdravje ljudi v Italiji;

42.  ponovno poudarja, da morajo biti priložnosti, ki jih daje digitalizacija, koristne predvsem za državljane in da so potrebna nadaljnja prizadevanja, da se med regijami odpravijo digitalne vrzeli in vrzeli v povezljivosti, da se izboljša dostop do brezžične povezljivosti ter spodbuja digitalna pismenost; v zvezi s tem spodbuja, naj se pospešijo prizadevanja za raziskave in uporabo tehnologij 5G, hkrati pa naj se spodbuja učinkovita konkurenca v korist končnih uporabnikov in razvoja podjetij;

43.  meni, da je prednostna naloga oblikovati prijazno okolje za podjetja, da se pomaga zagonskim in malim, srednjim in mikro podjetjem, da razvijajo in v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih dajejo inovacije in digitalizacija; v zvezi s tem poziva k predani, ustrezni in lahko dostopni podpori tem akterjem z ustreznimi instrumenti EU;

44.  meni, da je potrebna uravnotežena, učinkovita, poštena, pregledna in sorazmerna reforma instrumentov za trgovinsko zaščito, da se zaščitijo evropski proizvajalci, uvozniki in potrošniki;

45.  poziva k ukrepanju na podlagi vzajemnosti v trgovinskih praksah, z zavezo, da se bodo spodbujale razprave, ter poziva k učinkovitim rešitvam za ureditev trgov za javna naročila in naložbe z evropskimi trgovinskimi partnerji; v zvezi s tem poudarja, da je potrebna revizija predloga uredbe o dostopu blaga in storitev tretje države do notranjega trga javnih naročil Unije (COM(2012)0124) in da je treba vzpostaviti mehanizem za nadzor nad tujimi naložbami v strateških sektorjih z neposredno vključitvijo civilne družbe; ponovno poudarja, da je treba najti ravnovesje, da se prepreči protekcionizem, hkrati pa krepi vzajemnost;

46.  poziva k boljšemu spremljanju napredka pri neposrednih tujih naložbah, zlasti tistih v strateške ali visokotehnološke dejavnosti in podjetja v Evropi, da bi našli skupno osnovo za izvajanje različnih nacionalnih praks, izmenjavo informacij in boljše usklajevanje, da se prepreči nelojalna konkurenca ali izkrivljen pristop k prevzemu podjetij in dejavnosti s strateškim nacionalnim ali mednarodnim pomenom za varnost;

47.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi možnosti za kakršno koli nadaljevanje trgovinskih pogovorov med EU in ZDA, ne da bi se spremenil sedanji mandat; poziva Komisijo, naj upošteva zadnjo sodbo Sodišča Evropske unije v postopku za izdajo mnenja 2/15 in ohrani vse sporazume v mešani obliki, da bi se izognili posebnim mandatom za poglavja o naložbah in vključevanju mednarodnega sodišča za naložbe v kakršna koli pogajanja o prosti trgovini;

48.  poziva, naj se razširi seznam geografskih označb, o katerih so potekala pogajanja s Kitajsko, da se zaščitijo lokalni in regionalni kmetijski proizvodi in vina; poudarja, da je treba sodelovati s Svetovno trgovinsko organizacijo (WTO), da bi prepoznali in pripravili seznam nekmetijskih geografskih označb, ki se bo dodal prihodnjim trgovinskim sporazumom;

49.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi pretoka podatkov v prostotrgovinskih sporazumih; poudarja, kako pomembno je zagotoviti zasebnost potrošnikov in ustvariti pravične digitalne platforme, katerih namen je spodbujanje razvojne in trgovinske dejavnosti evropskih malih in srednjih podjetij; ugotavlja, da je lahko uravnotežen predlog o strategiji za digitalno trgovino sredstvo za zmanjšanje nepoštenih praks in kibernetskega terorizma ter za boj proti trgovini z nezakonitim in ponarejenim blagom na spletu;

50.  poudarja pomen in vrednost beljakovinskih rastlin v kolobarjenju, njihovega vpliva na plodnost tal, manjšo rabo hranil, zmanjšanje škodljivega plevela in na mikrohranilne snovi; poudarja, da je treba z ad hoc strategijo povečati produktivnost in vsebnost beljakovin v EU;

51.  poziva, naj se večja podpora nameni čebelarjem za zagotavljanje trajnosti tega sektorja, pa tudi dejavnostim mlajših kmetov v sektorju; izraža zaskrbljenost zaradi večjega števila ponarejenih proizvodov na trgu, ki vsebujejo le nizek odstotek medu;

52.  opozarja, kako pomembno je nadaljevati razpravo o uredbi o kloniranju, ki jo je Parlament odobril z veliko večino; poudarja, da je treba v globaliziranem gospodarstvu zaščititi potrošnike in proizvajalce in zagotovili pošteno konkurenco s partnerji iz EU;

53.  poziva Komisijo, naj oblikuje trgovinsko agendo, ki ustvarja izvozne možnosti za evropske proizvajalce; poziva Komisijo, naj v okviru sedanjih pogajanj o prostotrgovinskem sporazumu z Mercosurjem zagotovi primerno podporo proizvajalcem najbolj občutljivih kmetijskih proizvodov;

54.  ponovno poudarja, da bi bilo treba v prihodnji skupni kmetijski politiki izboljšati obvladovanje tveganja, da se ne obravnavajo samo tveganja, vezana na podnebje, ampak tudi tržna tveganja in tveganja v zvezi z biološko varnostjo;

55.  obsoja politike EU, ki negativno vplivajo na dobrobit živali; opozarja na primere, kot je program REACH, ki je ustvaril enega največjih sistemov za poskuse na živalih v svetu; nadalje opozarja na škodljive predpise EU, ki omogočajo izvoz živih živali, kar dopušča, da se živali prevažajo po vsej Evropi do osem ur ali več v zelo slabih pogojih, poziva h koreniti spremembi teh politik in zakonodaje;

56.  meni, da so mnenja evropskih državljanov, ki jih v obliki peticij naslavljajo na Parlament, bistvenega pomena in bi jih morala zakonodajalca EU prednostno obravnavati; opozarja, da je načelo demokracije ena od temeljnih vrednot držav članic in da morajo biti vsi pravni akti, s katerimi se namerava spremeniti pravni red EU, predmet vključujoče in participativne razprave v okviru boljšega upravljanja, ki lahko zagotovi popolno preglednost in neposredno udeležbo vseh državljanov;

57.  priznava, da so peticije izredno pomemben vir informacij ne le o kršitvah in pomanjkljivostih pri uporabi prava EU v državah članicah, ampak tudi o morebitnih kršitvah temeljnih pravic državljanov; poudarja, da je treba peticije ustrezno obravnavati in povečati sposobnost za odzivanje na probleme, povezane z ustrezno zaščito temeljnih pravic državljanov, in za njihovo reševanje;

58.  poziva k pravočasni objavi imen vseh uradnikov, vpletenih v zadeve tako imenovanih vrtljivih vrat, ter k zagotavljanju popolne preglednosti v zvezi z vsemi ustreznimi informacijami; je trdno prepričan, da morajo vse evropske institucije in agencije ravnati enako; poziva k proaktivnemu objavljanju in popolni preglednosti informacij o novih zaposlitvah nekdanjih komisarjev in vseh povezanih informacij; globoko obžaluje, da je bil nekdanji predsednik Komisije José Manuel Barroso imenovan za svetovalca in neizvršnega direktorja banke Goldman Sachs International; poudarja, da je Barrosov primer povečal nezaupanje državljanov do Komisije v zvezi z njeno verodostojnostjo in neodvisnostjo od zasebnih finančnih interesov;

59.  poudarja, da je trenutna zakonodaja, ki obravnava primere nepoštene prakse in državne pomoči, neustrezna in neučinkovita; zato poziva Komisijo k nadaljnjemu pregledu veljavnih predpisov; je seznanjen z razlagalnimi smernicami o Uredbi (ES) št. 1008/2008(13) in poudarja, da je treba v podjetjih EU ohraniti zgornjo mejo v višini 49 % za tretje države in njihove državljane ter zagotoviti, da imajo države članice in njihovi državljani lastništvo in učinkovit nadzor;

60.  poziva k večji podpori za gospodarsko, finančno in operativno trajnost regionalnih letališč prek ustreznih in preglednih postopkov, pri katerih se bo spoštovala poštena konkurenca med vsemi letalskimi družbami ter nudile enake in odprte možnosti za vse prevoznike;

61.  je seznanjen s svežnjem o mobilnosti, ki ga je sprejela Komisija; meni, da je treba nadalje preučiti vse najboljše rešitve za odpravo nezakonite kabotaže, ob upoštevanju, da se učinkovit nadzor lahko izvaja z uporabo sodobnih orodij, kot so globalni satelitski navigacijski sistemi (GNSS), za sledenje težkim vozilom v komercialne namene;

62.  poudarja, da je treba revidirati socialna pravila, ki veljajo za cestnoprometni sektor, da se doseže ustrezno ravnovesje med socialnim varstvom delavcev v cestnem prometu in svobodo opravljanja čezmejnih storitev za prevoznike;

63.  poziva k oceni in pojasnilu za uporabo nacionalne zakonodaje o minimalni plači za voznike v Nemčiji in Franciji;

64.  odločno verjame, da je treba brez odlašanja sprejeti sklep Sveta z dne 14. aprila 2014 o podpisu, v imenu Evropske unije, Marakeške pogodbe o olajšanem dostopu do objavljenih del za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja(14);

65.  poziva k nujnim ukrepom, ki jih je treba sprejeti, da se zagotovi popolno izvajanje standardov za spletno dostopnost do spletnih mest vseh institucij EU ter za zagotavljanje, pri uradnih stikih, informacij v znakovnih jezikih in Braillovi pisavi, povečevalne in alternativne komunikacije in drugih načinov in oblik sporočanja za invalide, vključno z lahko berljivimi oblikami; poudarja, da si mora Evropska unija prizadevati za sprejetje predloga direktive o dostopnosti spletišč organov javnega sektorja(15)

66.  meni, da bi bilo treba zagotoviti večjo podporo mikro, malim in srednjim podjetjem v kulturnem in ustvarjalnem sektorju; ugotavlja, da so varčevalne politike EU še zaostrile težave, s katerimi se srečujejo ta podjetja; obžaluje, da vsi ukrepi, ki jih je doslej sprejela Evropska unija, niso dosegli cilja o bistveno izboljšanih pogojih za kulturni in ustvarjalni sektor, in meni, da se obstoječi finančni mehanizmi EU še vedno neučinkovito odzivajo na potrebe tega sektorja;

67.  je trdno prepričan, da varčevalne politike EU povzročajo nadaljnje slabšanje razmer v izobraževalnem in kulturnem sektorju; poudarja, da je Evropski sklad za strateške naložbe izjemno škodljiv za izobraževalni sektor;

68.  izraža zaskrbljenost zaradi neizvrševanja sodb Evropskega sodišča za človekove pravice; opozarja, da so skladno s členom 46(1) Evropske konvencije o človekovih pravicah visoke pogodbene stranke brezpogojno sprejele slovesno in zavezujočo obveznost v skladu z načelom pravne države, da „bodo spoštovale končno sodbo Sodišča v vsaki zadevi, v kateri nastopajo kot stranke“; obžaluje zamude pri izvrševanju, v določenih primerih pa tudi pomanjkanje politične volje za izvrševanje nekaterih sodb Sodišča;

69.  poziva države članice, naj izpolnjujejo svoje mednarodne obveznosti in zagotavljajo, da se ne kršijo državljanske in politične pravice; poziva Komisijo, naj zagotovi, da se bodo spoštovale človekove pravice, državljanske in politične svoboščine ter načela demokracije v državah, kjer se te vrednote ignorirajo;

°

°  °

70.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, ter vladam in parlamentom držav članic.

 

(1)

UL L 304, 20.11.2010, str. 47.

(2)

UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

(3)

UL L 143, 30.4.2004 str. 56.

(4)

UL L 40, 11.2.1989, str. 8.

(5)

ECLI:EU:C:2016:992.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0405.

(7)

Sodba Splošnega sodišča z dne 10. maja 2017 v zadevi Efler in drugi proti Komisiji, T-754/14, ECLI:EU:T:2017:323.

(8)

UL L 145, 31.5.2001, str. 43.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0405.

(10)

UL C 184 E, 8.7.2010, str. 82.

(11)

UL L 396, 30.12.2006, str. 1.

(12)

UL L 40, 11.2.1989, str. 8.

(13)

UL L 293, 31.10.2008, str. 3.

(14)

UL L 115, 17.4.2014, str. 1.

(15)

COM(2012)0721.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov