Postopek : 2017/2897(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0579/2017

Predložena besedila :

B8-0579/2017

Razprave :

PV 25/10/2017 - 4
CRE 25/10/2017 - 4

Glasovanja :

PV 26/10/2017 - 10.6
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2017)0417

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 421kWORD 48k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0576/2017
24.10.2017
PE611.515v01-00
 
B8-0579/2017

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU (2017/2897(RSP))


Malin Björk, Marina Albiol Guzmán, Patrick Le Hyaric, Josu Juaristi Abaunz, Marie-Christine Vergiat, Marie-Pierre Vieu, Ángela Vallina, Kateřina Konečná, Jiří Maštálka, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Paloma López Bermejo, Lola Sánchez Caldentey, Tania González Peñas, Estefanía Torres Martínez, Xabier Benito Ziluaga, Miguel Urbán Crespo, Eleonora Forenza, Sabine Lösing, Stefan Eck, Martina Anderson, Lynn Boylan, Matt Carthy, Liadh Ní Riada, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis) v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o boju proti spolnemu nadlegovanju in zlorabam v EU (2017/2897(RSP))  
B8-0579/2017

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima, ki je bila na voljo za podpis od 11. maja 2011 v Istanbulu v Turčiji (v nadaljnjem besedilu: Istanbulska konvencija),

–  ob upoštevanju členov 2 in 3 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 8,19, 157, 216 in točke (a) drugega pododstavka člena 218(6) Pogodbe,

–  ob upoštevanju členov 21, 23, 24, 25 in 26 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih na četrti svetovni konferenci o ženskah 15. septembra 1995, in poznejših končnih dokumentov, sprejetih na posebnih zasedanjih OZN, Peking +5 (2000), Peking +10 (2005), Peking +15 (2010) in Peking +20 (2015), ter ob upoštevanju konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk iz leta 1979 in njenega izbirnega protokola iz leta 1999,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 20. septembra 2001 o nadlegovanju na delovnem mestu(1), z dne 26. novembra 2009 o odpravi nasilja nad ženskami(2), z dne 5. aprila 2011 o prednostnih nalogah in splošnem pregledu novega političnega okvira EU za boj proti nasilju nad ženskami(3), z dne 15. decembra 2011 o vmesnem pregledu evropske strategije 2007-2012 o zdravju in varnosti pri delu(4), z dne 25. februarja 2014 s priporočili Komisiji o boju proti nasilju nad ženskami(5) in priložene ocene evropske dodane vrednosti iz novembra 2015, z dne 24. novembra 2016 o pristopu EU k Istanbulski konvenciji o preprečevanju nasilja nad ženskami ter o boju proti njemu(6), ter z dne 12. septembra 2017 o predlogu sklepa Sveta o sklenitvi, s strani Evropske unije, Konvencije Sveta Evrope o preprečevanju nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter o boju proti njima(7),

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 3. decembra 2015 z naslovom Strategic engagement for gender equality 2016-2019 (Strateška prizadevanja za enakost spolov 2016–2019) (SWD(2015)0278),

–  ob upoštevanju izjave predsedujoče trojice EU (Estonija, Bolgarija in Avstrija) dne 19. julija 2017 o enakosti med ženskami in moškimi,

–  ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ(8),

–  ob upoštevanju Direktive 2011/99/EU z dne 13. decembra 2011 o evropski odredbi o zaščiti(9) in Uredbe št. 606/2013 z dne 12. junija 2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah(10)(10),

–  ob upoštevanju Direktive 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu(11) in Direktive 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi(12), ki opredeljujeta in obsojata nadlegovanje in spolno nadlegovanje,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 14. marca 2017 o enakosti žensk in moških v Evropski uniji v obdobju 2014–2015(13) in z dne 10. marca 2015 o napredku pri doseganju enakosti med ženskami in moškimi v Evropski uniji leta 2013(14),

–  ob upoštevanju člena 12a kadrovskih predpisov,

–  ob upoštevanju Sklepa Komisije z dne 26. aprila 2006 o politiki Evropske komisije na področju zaščite človekovega dostojanstva ter preprečevanja psihičnega in spolnega nadlegovanja,

–  ob upoštevanju vodnika za poslance Evropskega parlamenta z naslovom Brez nadlegovanja na delovnem mestu in akcijskega načrta uprave Parlamenta na to ključno temo,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je enakost spolov temeljna vrednota EU; ker sta pravici do enakega obravnavanja in nediskriminacije temeljni pravici, zapisani v Pogodbah in Listini o temeljnih pravicah, ter bi se morali v celoti spoštovati, spodbujati in uporabljati v zakonodaji, praksi, sodbah in v vsakdanjem življenju;

B.  ker so po podatkih indeksa enakosti spolov za leto 2017 vse države članice EU še daleč od doseganja enakosti med ženskami in moškimi, napredek pa je počasen; ker je nasilje na podlagi spola sočasno vzrok in posledica neenakosti med ženskami in moškimi;

C.  ker „spolno nadlegovanje“ pomeni ravnanje, povezano s spolnostjo, ki ga oseba, h kateri je usmerjeno, ne želi, in katerega namen ali učinek je to osebo užaliti ali ustvariti zastraševalno, sovražno, žaljivo ali moteče okolje; ker naj se spolno nadlegovanje obravnava kot diskriminacija na podlagi spola; ker se lahko spolno nadlegovanje izrazi z enim samim dejanjem ali z dlje časa trajajočim vedenjem;

D.  ker zaradi različnih politik in zakonodaj držav članic ženske v Evropski uniji niso enako zaščitene pred nasiljem moških, spolnim nadlegovanjem in zlorabami; ker sodni sistemi ženskam ne zagotavljajo zadostne podpore;

E.  ker sta spolno nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu vprašanje zdravja in varnosti ter bi ju bilo treba kot taka tudi obravnavati in preprečevati;

F.  ker spolnega nasilja in nadlegovanja ne more odpraviti posamičen poseg, vendar pa lahko skupek infrastrukturnih, pravnih, sodnih, izvršilnih, izobraževalnih, zdravstvenih in drugih ukrepov na storitvenem področju, bistveno zmanjša število primerov in njihove posledice;

G.  ker iz poročila Agencije Evropske unije za temeljne pravice iz marca 2014 z naslovom Nasilje nad ženskami: vseevropska raziskava izhaja, da je vsaka deseta ženska izpostavljena spolnemu nadlegovanju ali zalezovanju s pomočjo novih tehnologij in da je 75 % žensk na vodilnih položajih moralo kdaj prenašati spolno nadlegovanje; ker to jasno kaže, da nobena ženska in nobeno dekle, neodvisno od starosti in socialnega položaja, ni varna pred spolnim nasiljem;

H.  ker sta spolno nasilje in zloraba – največkrat moških nad ženskami – strukturen in zelo razširjen problem v Evropi in drugod po svetu ter pojav, ki vključuje žrtve in storilce ne glede na starost, izobrazbo, dohodek in položaj v družbi ter je povezan z neenako porazdelitvijo moči med ženskami in moškimi v naši družbi;

I.  ker se nasilje nad ženskami, tudi spolno nadlegovanje in spolne zlorabe, preveč zlahka dopušča; ker to nasilje dejansko pomeni sistemsko kršitev temeljnih pravic in hudo kaznivo dejanje, ki ga je treba kot tako kaznovati; ker je treba odpraviti nekaznovanje z zagotovitvijo, da se bo storilce preganjalo in da bodo ženske in dekleta, ki so preživele nasilje, deležne podpore in priznanja v okviru pravosodnega sistema, da bi prekinili začarani krog molka in osamljenosti, v katerem se znajdejo žrtve;

J.  ker pri nasilju na podlagi spola žrtev pogosto pozna storilca in ker je v številnih primerih od njega odvisna, zaradi česar se ga še bolj boji prijaviti;

K.  ker so spolni stereotipi in seksizem, vključno s sovražnim govorom, ki so povsod po svetu prisotni na spletu in zunaj njega, tako v javni kot zasebni sferi, temeljni vzrok za vse oblike nasilja nad ženskami;

L.  ker so Istanbulsko konvencijo podpisale vse države članice EU, ratificiralo pa jih jo je le petnajst; ker morajo konvencijo kljub pristopu EU k tej konvenciji ratificirati tudi države članice na nacionalni ravni;

M.  ker je v členu 40 Istanbulske konvencije določeno, da „pogodbenice sprejmejo potrebne zakonodajne ali druge ukrepe za zagotovitev, da se vsaka oblika neželenega verbalnega, neverbalnega ali fizičnega spolnega dejanja z namenom ali posledico prizadeti dostojanstvo osebe, zlasti kadar gre za ustvarjanje zastraševalnega, sovražnega, ponižujočega, sramotilnega ali žaljivega okolja, kazensko ali drugače pravno sankcionira“;

N.  ker je nasilje in spolno nadlegovanje na javnih mestih razširjeno po vsej Evropski uniji;

O.  ker sta nasilje in nadlegovanje v političnem življenju nesorazmerno usmerjena v ženske zaradi njihovega spola;

P.  ker tovrstno nasilje pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, vključno z obveznostjo, da se ženskam zagotovi svobodno sodelovanje v političnem zastopanju; ker so te svoboščine zapisane v mednarodnih sporazumih, kot so Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah, Konvencija o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk (CEDAW), Pekinška izhodišča za ukrepanje ter cilji trajnostnega razvoja (CTR);

Q.  ker je bilo v anketi Medparlamentarne unije ugotovljeno, da je med ženskami v političnem življenju po vsem svetu, tudi v 15 evropskih državah, kar 81,1 % anketirank v vseh državah in regijah izkusilo psihološko nasilje, 65,5 % pa jih je bilo med svojim parlamentarnim mandatom večkrat ali pogosto tarča ponižujočih seksističnih opazk;

R.  ker je spolno nadlegovanje opredeljeno v členu 12a kadrovskih predpisov;

S.  ker večina nacionalnih parlamentov v EU nima aktivnih ukrepov za boj proti spolnemu nadlegovanju in zlorabi na delovnem mestu; ker je Parlament ustanovil poseben svetovalni odbor za obravnavo pritožb zaradi nadlegovanja med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in poslanci Evropskega parlamenta, svetovalni odbor za obravnavo in preprečevanje nadlegovanja na delovnem mestu pa se ukvarja z uradnimi postopki, povezanimi z osebjem uprave Parlamenta in političnih skupin;

Ničelna strpnost do spolnega nadlegovanja in spolnih zlorab v EU

1.  obsoja vse oblike nasilja nad ženskami in obžaluje, da so ženske in dekleta pogosto tarča spolnega nadlegovanja in spolne zlorabe, saj gre za resno kršitev njihovih človekovih pravic in dostojanstva;

2.  odločno podpira vse ženske in dekleta, ki so sodelovala v kampanji #MeToo, zlasti tista, ki so prijavila storilce;

3.  ponovno poziva Komisijo, naj pripravi celovito strategijo EU za boj proti vsem oblikam nasilja na podlagi spola, vključno s spolnim nadlegovanjem in spolno zlorabo žensk in deklet;

4.  poziva, naj se z direktivo oblikuje kazenskopravni instrument zoper nasilje na podlagi spola, tudi spolno nadlegovanje in spolno zlorabo, in sprejmejo ukrepi, s katerimi bi obravnavali šest področij v okviru spolnega nadlegovanja in spolne zlorabe zoper ženske (politika, preprečevanje, zaščita, pregon, skrbstvo in partnerstvo); vztraja, da morajo države članice zagotoviti, da bodo storilci kaznovani sorazmerno z resnostjo zločina, izkazati potrebno skrbnost ter beležiti in preiskovati vse primere nasilja na podlagi spola, tudi zločine spolnega nadlegovanja, da bi zagotovili kazenski pregon, prav tako pa pripraviti načrte za oblikovanje posebnih preiskovalnih metod, s katerimi bi policija in zdravstveni strokovnjaki pridobivali dokaze za spolno nadlegovanje in spolno zlorabo;

5.  opozarja, da ima lahko spolno nadlegovanje različne oblike (telesno, ustno, pisno ali drugo) in zadeva ljudi nasprotnega ali istega spola; ker lahko različne vrste ravnanja štejejo za spolno nadlegovanje, na primer: obljube za povračilo v obliki nagrade (ugodnosti za poklicno pot itd.) v zameno za spolne usluge ali grožnje z maščevanjem, če se take zahteve zavrnejo; ponavljanje prostaških ali pomenljivih pripomb ali namigov na spolno aktivnost; uporaba grobih in opolzkih izrazov in kretenj; ponavljanje in pretirano hvaljenje videza sodelavca; telesni dotik, drgnjenje ob osebo, ščipanje ali namerno neželeno poljubljanje; voajerizem ali ekshibicionizem; uporaba pornografskega gradiva;

6.  poziva države članice, naj inkriminirajo vse oblike spolnega nadlegovanja in spolne zlorabe ter naj si močno prizadevajo za njihovo učinkovito odpravo; to med drugim zajema: inkriminacijo spolnega nadlegovanja na javnih mestih, v političnem življenju ter na delovnem mestu; organizacijo kampanj ozaveščanja o pravicah žrtev spolnega nadlegovanja in ustrahovanja; usposabljanje policije in članov kazenskopravnega sistema o pravicah žrtev ter uveljavljanje strogega protokola za podporo žrtvam in preiskovanje primerov spolnega nadlegovanja in ustrahovanja; zagotavljanje brezplačnih pravnih nasvetov in podpore žrtvam, ki se odločijo vložiti tožbo na sodišču;

7.  poziva Komisijo, naj dejavno spodbuja spremembe odnosa in vedenja ter odpravo seksizma in stereotipnih vlog spolov, tudi s spodbujanjem rabe spolno nevtralnega jezika, ter si usklajeno prizadeva za obravnavanje ključne vloge medijev in oglaševanja pri spodbujanju vseh, tudi moških in fantov, da dejavno sodelujejo pri preprečevanju vseh oblik nasilja;

8.  poziva države članice, naj v svoje izobraževalne sisteme vključijo obvezno ozaveščanje o privolitvi v spolnost in spolnem nadlegovanju;

9.  poziva Komisijo, naj vzpostavi in neguje dialog z mediji o njihovi odgovornosti, da posredujejo objektivne informacije o spolnem nasilju in nadlegovanju na javnih mestih, na delovnem mestu in drugod, ter naj jih spodbuja k namenjanju poudarka kampanjam ozaveščanja in delu civilne družbe na področju boja proti nasilju nad ženskami;

10.  poziva države članice, naj uveljavljajo veljavne direktive EU v zvezi s tem, zlasti Direktivo 2006/54/ES o uresničevanju načela enakih možnosti ter enakega obravnavanja moških in žensk pri zaposlovanju in poklicnem delu in Direktivo 2004/113/ES o izvajanju načela enakega obravnavanja moških in žensk pri dostopu do blaga in storitev ter oskrbi z njimi, ki opredeljujeta in obsojata nadlegovanje in spolno nadlegovanje, prav tako pa naj namenijo ustrezne finančne in kadrovske vire za preprečevanje in boj proti nasilju, spolnemu nadlegovanju in spolni zlorabi, krepitev vloge žensk in deklet, zaščito žrtev in zagotavljanje odškodnine;

11.  poziva države članice, naj začnejo v celoti izvajati Direktivo 2011/99/EU o evropski odredbi o zaščiti, Uredbo (EU) št. 606/2013 o vzajemnem priznavanju zaščitnih ukrepov v civilnih zadevah in Direktivo 2012/29/EU o zaščiti žrtev; poziva Komisijo, naj izda poročilo o izvajanju, ki bi ga bilo treba pripraviti že 1. januarja 2016;

12.  poziva Komisijo, naj revidira veljavni okvirni sklep EU o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazenskopravnimi sredstvi, da bo vključeval seksizem, kazniva dejanja zaradi predsodkov in spodbujanje k sovraštvu zaradi spolne usmerjenosti, spolne identitete in spolnih značilnosti;

13.  poziva Komisijo, naj izboljša zbiranje primerljivih razčlenjenih podatkov o nasilju na podlagi spola na ravni EU;

Spolno nadlegovanje v parlamentih, tudi v Evropskem parlamentu

14.  poziva države članice, naj preučijo razmere v zvezi s spolnim nadlegovanjem in zlorabo ter sprejmejo dejavne ukrepe za boj proti njima v nacionalnih parlamentih, prav tako pa naj začnejo izvajati in ustrezno uveljavljati politiko spoštovanja in dostojanstva na delovnem mestu za izvoljene poslance in osebje; poziva, naj se izvajanje te politike spremlja;

15.  poziva države članice, naj zaščitijo poslanke, ki sodelujejo z javnostjo, zlasti tiste, ki so tarča spolne zlorabe in groženj z nasiljem na podlagi spola, tudi na spletu;

16.  poziva, naj se oblikuje odbor, sestavljen iz neodvisnih strokovnjakov, ki bo imel mandat za preučitev razmer v zvezi s spolnim nadlegovanjem in zlorabo v Evropskem parlamentu;

17.  poziva Parlament, naj spolno nadlegovanje in spolno zlorabo v instituciji opredeli kot zločin, kadar žrtev ni dala soglasja, saj bi tako zagotovili, da bodo tovrstni prekrški samodejno predmet kazenskega pregona;

18.  poziva Parlament, naj pregleda in okrepi delovanje svetovalnega odbora, ki obravnava pritožbe zaradi nadlegovanja med akreditiranimi parlamentarnimi pomočniki in poslanci Parlamenta; poziva k okrepitvi svetovalnega odbora za obravnavo in preprečevanje nadlegovanja, da bi povečali število pozitivnih ukrepov in preprečili navzkrižje interesov v zvezi s poslanci v teh pomembnih strukturah, pa tudi k ustanovitvi posebnega, namenskega odbora za obravnavo primerov spolnega nadlegovanja, v katerem bodo tudi pravni svetovalec in predstavniki zdravstvenega osebja, za preiskovanje uradnih primerov, vodenje zaupnega registra primerov in sprejemanje najboljših metod za zagotavljanje ničelne tolerance na vseh ravneh institucije;

19.  poziva Parlament, naj odločno podpre žrtve, ki so v instituciji in/ali pri lokalni policiji podale prijavo, po potrebi aktivira zaščito v nujnih primerih ali varnostne ukrepe ter v celoti izvaja člen 12a kadrovskih predpisov, obenem pa zagotovi, da bo opravljena temeljita preiskava primerov in sprejeti disciplinski ukrepi;

20.  poziva Parlament, naj poskrbi za izvajanje močnega in učinkovitega akcijskega načrta v interesu preprečevanja in podpiranja ter obveznega usposabljanja vseh uslužbencev in poslancev o spoštovanju in dostojanstvu na delovnem mestu, s čimer bi zagotovili, da bi pristop ničelne tolerance postal pravilo; je sklenil, da bo v celoti sodeloval pri kampanjah ozaveščanja z vsemi poslanci in službami uprave, pri čemer se bo posebej osredotočal na najbolj ranljive skupine, kot so pripravniki, akreditirani parlamentarni pomočniki in pogodbeni uslužbenci, prav tako pa bo vzpostavil institucionalno mrežo zaupnih svetovalcev, ki bodo žrtvam zagotavljali podporo in nasvete, kakor je praksa v Komisiji;

o

o    o

21.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu parlamentu, nacionalnim parlamentom in vladam držav članic, Svetu, Komisiji in parlamentarni skupščini Sveta Evrope.

(1)

UL C 77 E, 28.3.2002, str. 138.

(2)

UL C 285 E, 21.10.2010, str. 53.

(3)

UL C 296 E, 2.10.2012, str. 26.

(4)

UL C 168E, 14.6.2013, str. 102.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2014)0126.

(6)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0451.

(7)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0329.

(8)

UL L 315, 14.11.2012, str. 57.

(9)

UL L 338, 21.12.2011, str. 2.

(10)

UL L 181, 29.6.2013, str. 4.

(11)

UL L 204, 26.7.2006, str. 23.

(12)

UL L 373, 21.12.2004, str. 37.

(13)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0073.

(14)

Sprejeta besedila, P8_TA(2015)0050.

Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov