PREDLOG RESOLUCIJE o pregledu izvajanja okoljske politike EU

8.11.2017 - (2017/2705(RSP))

k vprašanjema za ustni odgovor B8-0000/2017 in B8-0000/2017
v skladu s členom 128(5) Poslovnika

Sirpa Pietikäinen, Simona Bonafè, Mark Demesmaeker, Gerben-Jan Gerbrandy, Luke Ming Flanagan, Benedek Jávor v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane

B8-0590/2017

Resolucija Evropskega parlamenta o pregledu izvajanja okoljske politike EU

(2017/2705(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 3. februarja 2017 z naslovom Pregled izvajanja okoljske politike EU: skupni izzivi in prizadevanja za boljše rezultate (COM(2017)0063) in 28 priloženih poročil za posamezne države,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 27. maja 2016 z naslovom Zagotavljanje koristi okoljskih politik EU z rednim pregledom njihovega izvajanja (COM(2016)0316),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1386/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2013 o splošnem okoljskem akcijskem programu Unije do leta 2020 z naslovom Dobro živeti ob upoštevanju omejitev našega planeta (7. okoljski akcijski program)[1],

–  ob upoštevanju resolucije, ki jo je 25. septembra 2015 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov, z naslovom Transforming our world: the 2030 Agenda for Sustainable Development (Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030 (A/RES/70/1),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. novembra 2016 z naslovom Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope – Evropsko ukrepanje za trajnost (COM(2016)0739),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 22. maja 2017 z naslovom Evropski semester 2017: priporočila za posamezne države članice (COM(2017)0500),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 2. decembra 2015 z naslovom Zaprtje zanke – akcijski načrt EU za krožno gospodarstvo (COM(2015)0614),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 26. januarja 2017 o izvajanju akcijskega načrta za krožno gospodarstvo (COM(2017)0033),

–  ob upoštevanju vprašanj Svetu (O-000065/2017 – B8 -0000/2017) in Komisiji (O-000066/2012 – B8-0000/2017) o pregledu izvajanja okoljske politike EU,

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker ima EU trdno okoljsko zakonodajo, a je njeno šibko in napačno izvajanje dolgoletna težava; ker te vrzeli v izvajanju ogrožajo trajnostni razvoj, imajo škodljiv čezmejni vpliv na okolje in zdravje ljudi ter povzročajo znatne družbeno-ekonomske stroške; ker obenem škodujejo verodostojnosti EU;

B.  ker 70 % okoljske zakonodaje EU izvajajo regionalni in lokalni organi;

C.  ker je iz pregleda izvajanja okoljske politike EU in 28 poročil za posamezne države ponovno razvidno, da izvajanje okoljske zakonodaje v EU ni enotno, temveč se znatno razlikuje med državami članicami in različnimi okoljskimi področji; vendar ugotavlja, da obstajajo skupna problematična področja, kjer je izvajanje slabo po vsej EU, in da se ta področja pogosto nanašajo na okoljske grožnje, ki najbolj ogrožajo zdravje;

D.  ker je dvoletno poročanje zelo pomembno za prikaz dejanskega stanja izvajanja v državah članicah, vendar bi bilo pomembno tudi redno spremljanje;

E.  ker pregled izvajanja okoljske politike obravnava pomembne dele okoljske zakonodaje EU, vendar ga je treba dodatno razširiti, da bi omogočili zagotavljanje bolj sistematičnih rešitev za izzive trajnostnega okoljskega razvoja;

F.  ker bi moral biti pregled izvajanja okoljske politike medsektorski instrument, s katerim bi lahko ocenili okoljske vplive na drugih področjih, kot so kmetijstvo, ribištvo, industrija, promet, gozdarstvo in splošne regionalne politike;

G.  ker bi si morala Komisija prizadevati za boljšo primerljivost podatkov, uporabljenih pri oceni uspešnosti držav članic; ker so razlike med zbranimi podatki v različnih državah članicah resna ovira za njihovo primerljivost in nenazadnje za samo oceno;

H.  ker je pomembno, da se v pregled izvajanja okoljske politike vključi vse pristojne organe v skladno z institucionalnimi razmerami v državah članicah; ker je zlasti pomembno poudariti, da imajo v nekaterih državah članicah regije polno pristojnost na področju okoljske zakonodaje;

I.  ker je pregled izvajanja okoljske politike orodje, ki v celoti dopolnjuje druge instrumente, ki se osredotočajo na boljše izvajanje, kot sta mreža IMPEL (Mreža Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava) in projekt Make it Work;

J.  ker bi pregled izvajanja okoljske politike morali obravnavati kot instrument za politično razpravo, zlasti na ministrski ravni, in ne zgolj kot tehnično orodje;

Pomen in ozadje pregleda izvajanja okoljske politike

1.  pozdravlja pobudo Komisije za uvedbo pregleda izvajanja okoljske politike in priznava, da bo imel velik potencial, če mu bo dodeljen pravi politični pomen in če bo povsem pregleden; poudarja, da ima pregled izvajanja okoljske politike potencial, da težave pri izvajanju uvrsti visoko na politično agendo, deluje kot mehanizem zgodnjega opozarjanja za odločevalce ter izboljša izvajanje okoljske zakonodaje in politike EU;

2.  spominja, da se je Parlament večkrat zavzel za bolj proaktivno vlogo Komisije pri spremljanju, vodenju in podpiranju izvajanja okoljske zakonodaje in politike, npr. pri direktivah o naravi; meni, da mora Komisija v primeru kršitev ravnati odločno in aktivno uporabiti vse zakonodajne ukrepe, ki jih ima na voljo;

3.  podpira medsektorski in holistični pristop z vključevanjem več deležnikov, ki ga je izbrala Komisija in je ključen za spremembe na terenu; pozdravlja dejstvo, da pregled izvajanja okoljske politike opredeljuje glavne razloge slabega izvajanja ter predlaga ukrepe, s katerimi se bo mogoče konstruktivno spopasti s temi izzivi;

4.  meni, da bi moral biti pregled izvajanja okoljske politike orodje za doseganje boljše skladnosti s cilji trajnostnega razvoja in za ocenjevanje napredka držav članic in Unije pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja, pomembnih za okolje; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj dodatno opredeli, kako je izvajanje okoljske zakonodaje EU v korist državam članicam pri doseganju pomembnih ciljev trajnostnega razvoja in izpolnjevanju specifičnih kazalnikov in ciljev na področju ciljev trajnostnega razvoja;

5.  priznava, da lahko pregled izvajanja okoljske politike služi tudi kot orodje preprečevanja in bi lahko posledično zmanjšal število postopkov za ugotavljanje kršitev; kljub temu poudarja, da pregled ne bi smel zamenjati ukrepov Komisije za ugotavljanje kršitev ali povzročiti odlašanje z njimi;

Kako izboljšati pregled izvajanja okoljske politike in doseči boljše rezultate

6.  pozdravlja dejstvo, da pregled pokriva večino tematskih ciljev iz 7. okoljskega akcijskega programa; kljub temu obžaluje, da niso vključena področja, kot so podnebne spremembe, ukrepi za energijsko učinkovitost in prihranki energije ter kemikalije in industrijske emisije in nekateri sistemski in okoljski izzivi, povezani z energijo, prometom, politikami proizvodov in regionalnimi politikami, ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vključena v prihodnje različice; poudarja da bi bilo mogoče obstoječe podatke, ki jih je že objavila Evropska agencija za okolje, uporabiti vsaj za predhodno analizo izvajanja zakonodaje o okoljskih spremembah, ukrepov energijske učinkovitosti in prihrankov energije na ravni EU in na ravni držav članic;

7.  obžaluje tudi, da ključna vprašanja, kot so ostanki hormonov in zdravil v odpadni vodi, površinskih vodah in podtalnici ter njihov učinek na pitno vodo, zdravje ljudi, biotsko raznovrstnost in (vodno) okolje, niso bila obravnavna, ter poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo vključena v prihodnje različice;

8.  poudarja, da agenda za trajnostni razvoj do leta 2030, na svetovni ravni, in 7. okoljski akcijski program, na ravni EU, tvorita okvir za napredne okoljske politike;

9.  meni, da bi bila močnejša vez med pregledom izvajanja okoljske politike in evropskim semestrom koristna za skladnost ukrepanja Unije;

10.  poudarja, da lahko omejena dostopnost podatkov povzroči vrzeli pri izvajanju in težave pri pregledu izvajanja;

11.  poudarja pomen usklajevanja podatkov in ciklov poročanja za racionalizacijo prihodnjih postopkov pregleda; poziva Komisijo, naj poveča primerljivost podatkov in v prihodnje preglede izvajanja okoljske politike vključi posebno poglavje o ocenjevanju kakovosti poročanja in podatkov, ki jih v skladu z različnimi direktivami zagotovijo države članice; poudarja pomen varne elektronske souporabe podatkov za lažje poročanje držav članic;

12.  poudarja, da je pomembno podpirati kvalitativne ocene s kvantitativnimi cilji; v zvezi s tem meni, da bi boljše sodelovanje z Evropsko agencijo za okolje pripomoglo k razvoju ustreznih kazalnikov;

13.  poudarja, da bi bilo treba pri pregledu upoštevati in oceniti kritične točke in morebitne nasprotujoče si cilje med okoljsko politiko in drugimi sektorskimi politikami ter poudariti morebitna ugotovljena neskladja in pripraviti predloge za njihovo odpravo;

14.  meni, da bi morale države članice imeti manjše polje proste presoje, da bi poiskali rešitve za boljše izvajanje;

Kako izboljšati izvajanje okoljske zakonodaje

15.  poudarja, da je nezadostno vključevanje okoljske problematike v druga področja politik eden ključnih razlogov za vrzeli pri izvajanju okoljske zakonodaje in politike;

16.  poudarja, da bi lahko izvajanje okoljske zakonodaje izboljšali z boljšim vključevanjem okoljske zakonodaje v druga področja in s celovitim izvajanjem previdnostnega načela;

17.  verjame, da sta pomanjkljiva upravna zmogljivost in vodenje, ki sta dva izmed glavnih razlogov za napačno izvajanje, delno posledica nezadostnega financiranja, delno pa tega, da države članice neučinkovito uporabljajo razpoložljiva sredstva, in jih poziva, naj to izboljšajo;

18.  meni, da so boljša učinkovitost, partnerstva in preglednost javnih organov na vseh ravneh, jasna delitev odgovornosti, zagotavljanje ustreznega financiranja, krepitev zmogljivosti in mehanizmi za boljše usklajevanje bistvenega pomena za dobro in močno upravljanje;

19.  meni, da je uporaba tržnih instrumentov, kot je fiskalna politika, ki temelji na načelu „onesnaževalec plača“, v državah članicah učinkovit in uspešen način za doseganje cilja celovitega izvajanja okoljske politike;

20.  močno podpira poudarek, ki je pri pregledu izvajanja okoljske politike namenjen izmenjavi najboljše prakse in medsebojnemu pregledu, ter meni, da bi lahko to državam članicam pomagalo, da se soočijo s težavami pri izvajanju okoljske zakonodaje in najdejo inovativne rešitve; je prepričan, da bi bile smernice Komisije v zvezi s tem koristne;

21.  meni, da bi moral pregled izvajanja okoljske politike vključevati jasne in stroge časovne okvire za zagotavljanje izvajanja okoljske zakonodaje, ki jih določi Komisija;

22.  verjame, da se lahko pregled izvajanja okoljske politike uporablja tudi kot orodje za obveščanje javnosti, ozaveščanje, povečanje udeležbe civilne družbe ter širše vključevanje javnosti in izobraževanje o okoljski politiki, kar bi koristilo tako državam članicam kot državljanom; v zvezi s tem poziva Komisijo, naj razvije zbirko ukrepov, s katero bi se lahko ocenil napredek, ki ga države članice dosežejo pri okoljski učinkovitosti, vključno z najboljšo prakso primerjalnih analiz in poročil, ki bi se morala redno posodabljati in objavljati, da se zagotovi, da so na voljo javnosti;

23.  poziva Komisijo in države članice, naj okrepijo zagotavljanje skladnosti, tudi z izboljšanjem in krepitvijo prizadevanj za izvajanje direktive o okoljski odgovornosti;

24.  poudarja, da lahko imajo nevladne organizacije in širša javnost tudi pomembno vlogo pri spodbujanju boljšega izvajanja, s tem pa ohranjajo pravno državo, če je na voljo učinkovit dostop do pravnega varstva;

25.  poziva Komisijo, naj pripravi zakonodajni predlog o okoljskih inšpekcijskih pregledih, da bi pospešila izvajanje okoljske zakonodaje in standardov;

26.  poziva Komisijo, naj v kontekstu dobrega upravljanja in zagotavljanja skladnosti pripravi nov zakonodajni predlog o minimalnih standardih za dostop do sodne presoje in revizijo Aarhuške uredbe, s katero se izvaja konvencija glede ukrepov Unije, da bi upoštevali nedavno priporočilo odbora za zagotavljanje izpolnjevanja obveznosti Aarhuške konvencije;

Vloga držav članic in institucij EU pri naslednjih korakih pregleda izvajanja okoljske politike

27.  poziva Komisijo, pristojne organe držav članic in zadevne deležnike, naj se nemudoma in popolnoma posvetijo pregledu izvajanja okoljske politike; poudarja pomembno vlogo regionalnih in lokalnih organov; poziva države članice, naj v celoti vključijo lokalne in regionalne organe in jih spodbujajo k nadaljnjemu vključevanju v mrežo Evropske unije za izvajanje in uveljavljanje okoljskega prava in spodbujajo vključevanje lokalnih in regionalnih strokovnjakov zaradi nujne boljše izmenjave podatkov, znanja in primerov najboljše prakse;

28.  poziva Komisijo in države članice, naj izboljšajo zbiranje podatkov in razpoložljivost informacij, razširjanje primerov dobre prakse in udeležbo državljanov ter razmislijo o še tesnejši vključitvi lokalnih organov v postopek določanja okoljske politike;

29.  poziva pristojne organe držav članic na ustrezni ravni, naj zagotovijo organizacijo in izvajanje odprtih in vključujočih dialogov o izvajanju, ustrezno zagotavljanje informacij ter vključitev javnih akterjev in akterjev civilne družbe, ter Komisijo, naj se vključuje v te dialoge in obvešča Parlament;

30.  pozdravlja predloge Komisije za politiko o namenskem okviru za strukturirani dialog o izvajanju, a meni, da je treba nujno zagotoviti, da bo proces pregleden in da bo vključeval ustrezne nevladne organizacije in ključne deležnike;

31.  pozdravlja razpravo med Komisijo, državami članicami in deležniki v skupini strokovnjakov za okolju prijaznejši evropski semester, vendar meni, da bi lahko poleg dvostranskih dialogov držav strukturirano izvajanje dialoga olajšala tudi udeležba posebne skupine strokovnjakov za izvajanje okoljske politike;

32.  poziva, naj vprašanje izvajanja postane stalna točka v prednostnih nalogah in na programu trojnega predsedstva ter da se o njem razpravlja na Svetu za okolje vsaj enkrat letno, morda z namensko zasedbo Sveta za izvajanje, dopolnjuje pa naj ga drugi forum, kjer bosta sodelovala tudi Parlament in Odbor regij; se zavzema za skupne seje s Svetom, kjer bi se posvetili izvajanju medsektorskih horizontalnih vprašanj, skupnim izzivom ter novim vprašanjem z morebitnimi čezmejnimi vplivi;

°

°  °

 

33.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

• [1]  UL L 354, 28.12.2013, str. 171.