Predlog resolucije - B8-0653/2017Predlog resolucije
B8-0653/2017

PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Jemnu

22.11.2017 - (2017/2849(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Ángela Vallina, Javier Couso Permuy, Paloma López Bermejo, Patrick Le Hyaric, Merja Kyllönen, Sabine Lösing, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Sofia Sakorafa, Marina Albiol Guzmán, Jiří Maštálka, Kateřina Konečná, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Maria Lidia Senra Rodríguez, João Pimenta Lopes v imenu skupine GUE/NGL

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0649/2017

Postopek : 2017/2849(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0653/2017
Predložena besedila :
B8-0653/2017
Sprejeta besedila :

B8-0653/2017

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Jemnu

(2017/2849(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjav o Jemnu in njegovih humanitarnih razmerah, ki so jih podali predstavnik za tisk generalnega sekretarja OZN, njegov posebni odposlanec za Jemen Ismail Uld Šejk Ahmed in koordinator OZN za nujno pomoč Mark Lowcock,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o Jemnu z dne 16. novembra 2015 in 3. aprila 2017 ter sklepov Sveta z dne 17. julija 2017 o obravnavanju nevarnosti lakote;

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 11. novembra 2017 o Jemnu in komisarja za humanitarno pomoč ter krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa o humanitarnih razmerah v Jemnu,

–  ob upoštevanju Celovitega načrta za odziv: izbruh kolere v Jemnu Urada Združenih narodov za usklajevanje humanitarnih zadev (OCHA), ki je bil posodobljen 23. maja 2017, in njegovega načrta za humanitarno pomoč Jemnu za obdobje med januarjem in decembrom 2017,

–  ob upoštevanju ustreznih resolucij varnostnega sveta Združenih narodov, zlasti z dne 14. aprila 2015 (S/RES/2216), 24. februarja 2016 (S/RES/2266) in 23. februarja 2017 (S/RES/2342),

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Jemnu, zlasti z dne 9. julija 2015[1], 25. februarja 2016[2] in 15. junija 2017[3],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal[4],

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov in načel mednarodnega humanitarnega prava,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker dolgotrajni spopadi med Hutiji in jemensko vlado trajajo že več kot dve leti in pol, kar je privedlo do humanitarne krize v državi, ki je trenutno najhujša na svetu; ker je lakota vsesplošno razširjena in ker se izbruh kolere ogromne razsežnosti hitro širi, ugotovljenih je bilo več kot 925.000 domnevnih primerov kolere in več kot 2.200 s tem povezanih smrti;

B.  ker je koalicija pod vodstvom Saudove Arabije, ki jo podpirajo Združene države Amerike, sestavljajo pa jo Združeni arabski emirati, Bahrajn, Kuvajt, Jordanija, Maroko in Sudan, glavni razlog za umiranje jemenskih civilistov od začetka zračnih napadov 26. marca 2015, namen pa je vrnitev predsednika Abdrabuha Mansura Hadija na oblast; ker je ta koalicija zagrešila hude kršitve, vključno z bombardiranjem domov, tržnic, bolnišnic in šol, posledica česar je bila na tisoče civilnih smrtnih žrtev, med katerimi je bilo največ žensk in otrok;

C.  ker je pod pretvezo, da Hutiji domnevno izstreljujejo balistične izstrelke, ki jih je prestregla Saudova Arabija na poti do Riada, Saudova Arabija 6. novembra 2017 ponovno uvedla skoraj popolno blokado kopenskih, morskih in zračnih meja Jemna; ker je nedavno ponovno odprtje pristanišča v mestu Aden očitno nezadostno; ker koalicija z blokado goriva in napadi na civilno infrastrukturo krši mednarodno humanitarno pravo;

D.  ker sta Saudova Arabija in predsednik ZDAobtožila Iran, da je odgovoren za izstrelitev balističnih izstrelkov; ker je Iran te obtožbe zavrnil in so Hutiji vztrajali, da so sami proizvedli izstrelke v Jemnu;

E.  ker je bilo v konfliktu več kot 50000 civilistov ubitih, ranjenih ali pohabljenih; ker OZN odločno poziva organe in različne skupine, naj omogočijo stalen dostop do obleganih mest, kar bi omogočilo zagotavljanje pomoči ljudem v stiski, saj je bila vojna v Jemnu uvrščena v najvišjo kategorijo humanitarnih kriz; ker je več tisočim beguncem uspelo zbežati v sosednje države;

F.  ker je Jemen trenutno v središču največje krize glede varnosti svetovne preskrbe s hrano, v kateri približno 80 % prebivalstva – približno 21 milijonov ljudi – nujno potrebuje kakšno obliko humanitarne pomoči, da bi zmanjšali njihove nujne potrebe po hrani, zdravilih in gorivu;

G.  ker sta neustrezna prehranjenost in kolera med seboj povezani; ker se 17 milijonov prebivalstva Jemna sooča z negotovostjo pri preskrbi s hrano, pri čemer 7 milijonov (ljudi) trpi zaradi lakote, 3,3 milijona je ekstremno podhranjenih, 462.000 otrok pa se je znašlo v primežu hude akutne neustrezne prehranjenosti;

H.  ker je po poročanjih oborožena skupina Ansar Alah zagrešila obsežne kršitve, vključno z uporabo protipehotnih min; ker so sile predsednika Hadija ter zavezniki in oborožene skupine zagrešili tudi izvensodne usmrtitve; ker so jemenske udeležene strani v konfliktu odgovorne za vsesplošne napade na civiliste in civilno infrastrukturo, onemogočanje dostave humanitarne pomoči, samovoljne aretacije, prisilna izginotja in mučenje;

I.  ker se država sooča s humanitarno katastrofo, grozi pa ji tudi lakota, zaradi izbruha kolere pa so se te razmere le še zaostrile; ker so jemenske družine še vedno prisiljene zapuščati svoje domove zaradi zračnih napadov, obstreljevanja in nasilja, posledica česar je več milijonov notranje razseljenih oseb; ker je več kot 8 milijonov ljudi izgubilo zanesljiv in varen dostop do pitne vode, saj je bila v spopadih uničena večina vodovodnega omrežja; ker večina Jemencev nima ustreznega dostopa do zdravstvene oskrbe;

J.  ker po podatkih organizacije Save the Children v Jemnu vsak dan umre 130 otrok; ker je vsaj 1,8 milijona otrok moralo opustiti šolanje, poleg 1,6 milijona otrok, ki se niso šolali že pred začetkom konflikta;

K.  ker so ženske v Jemnu že od nekdaj močno izpostavljene zlorabam v obliki prezgodnjih porok in nasilja, saj država v zakonodaji nima opredeljene minimalne starosti za soglasje; ker imajo ženske manj možnosti kot moški za dostop do zdravstvene oskrbe, lastništva nepremičnin, izobraževanja in usposabljanja; ker se je njihov položaj zaradi konflikta še poslabšal, pri čemer je približno 2,6 milijona žensk in deklet izpostavljenih tveganju za nasilje na podlagi spola; ker se je v zadnjih dveh letih znatno povečalo število prezgodnjih porok; ker za okoli 30 % razseljenih gospodinjstev skrbijo ženske; ker zdravila za številne kronične bolezni niso več na voljo in ima Jemen eno najvišjih stopenj umrljivosti mater; ker je večja verjetnost, da bodo podhranjene, noseče in doječe matere zbolele za kolero, bolj pa so tudi izpostavljene nevarnosti krvavitev, zaradi česar je zanje povečano tveganje zapletov in smrti med porodom;

L.  ker se v Jemnu nahaja okoli 280000 beguncev, predvsem iz Somalije, Jemen pa je edina država na Arabskem polotoku, ki je podpisnica Konvencije o beguncih in njenega protokola; ker je treba zaradi zaostrovanja konflikta zaščititi tudi te begunce; ker naj bi se okoli 30.600 Somalcev že vrnilo v Somalijo, Urad visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) pa je vzpostavil službe za pomoč pri vrnitvi;

M.  ker sta konflikt in posledični varnostni vakuum povzročila nevarno širjenje ekstremističnih skupin v državi; ker je Al Kaida utrdila svojo prisotnost na Arabskem polotoku, Daiš pa nadaljuje svoje operacije napadov in ubojev;

N.  ker so bila prekinjena pogajanja pod okriljem Organizacije združenih narodov, politične rešitve za konflikt pa še zdaleč ni na obzorju;

O.  ker je Jemen ena od najrevnejših držav na svetu; ker je polovica jemenskih prebivalcev že pred začetkom vojne živela pod pragom revščine, dve tretjini mladih je bilo nezaposlenih, osnovne socialne storitve pa se bile na robu zloma;

P.  ker se konflikt prikazuje kot konflikt med šiiti in suniti v poskusu, da bi prikrili prave geopolitične razloge zanj; ker Saudova Arabija obtožuje Hutije, da jih podpira Iran, ter jih vidi kot grožnjo za svojo varnost; ker ima zapletenost konflikta v Jemnu nekatere elemente posredniške vojne; ker je to očitno zaradi močno prisotne Al Kaide, separatističnih gibanj in zaiditskih šiitskih upornikov na severu ter spopadov med Hutiji in oboroženimi skupinami na jugu; ker se je zaradi konflikta širila prisotnost pridruženih skupin Daiša v državi;

Q.  ker sta EU in OZN uvedli embargo za orožje proti Jemnu, EU pa je uvedla še dodatne sankcije proti hutijevskim voditeljem; ker obenem 17 držav članic EU, kot so Združeno kraljestvo, Španija, Francija, Italija in Nemčija, še naprej prodajajo orožje Saudovi Arabiji; ker so Združeno kraljestvo, Francija in Španija bistveno povečale svojo dobavo orožja stranem, vpletenim v konflikt;

R.  ker imajo ZDA v Jemnu blizu mesta Al Huta na jugu države vojaško letalsko oporišče Al Anad, od koder Američani vodijo napade z oboroženimi brezpilotnimi letali na domnevne člane lokalne veje Al Kaide; ker ZDA z napadi z brezpilotnimi letali in izvensodnimi poboji v Jemnu od leta 2002 dalje prispevajo k destabilizaciji razmer v državi; ker je po poročanju Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR) o Jemnu v napadih z brezpilotnimi letali ubitih več civilistov kot domnevnih teroristov oziroma članov Al Kaide;

S.  ker se je število smrtonosnih operacij z brezpilotnimi letali v Jemnu, odkar vlada Trumpova administracija, drastično povečalo za 231 odstotkov od leta 2016 in je bilo letos potrjenih vsaj 115 napadov, vključno z dvema kopenskima napadoma; ker obstajajo dokazi, da države članice EU, kot so Združeno kraljestvo, Italija in Nemčija, te smrtonosne operacije posredno ali neposredno podpirajo z obveščevalnimi podatki in drugimi sredstvi;

T.  ker ima Jemen zaradi svoje zemljepisne lege v ožini med Rdečim morjem, ki vodi k Sueškemu prekopu, in Adenskim zalivom strateški pomen, povezan s pomembnimi morskimi potmi in energetskimi viri;

1.  je globoko zaskrbljen zaradi stopnjevanja konflikta v Jemnu, ki je privedel do sedanje humanitarne krize, razmere pa so se še dodatno zaostrile, ko je Saudova Arabija ponovno uvedla popolno blokado;

2.   obsoja nasilje, ki ga strani v konfliktu, teroristi ali druge oborožene skupine, uporabljajo nad civilisti, kar je v tej državi sprožilo hudo humanitarno krizo in povzročilo na tisoče ranjenih in ubitih med civilisti ter več milijonov razseljenih oseb; izreka globoko sožalje družinam žrtev;

3.   obsoja vsesplošne vojaške napade, ki jih v Jemnu izvaja koalicija pod vodstvom Saudove Arabije in so še vedno glavni vzrok smrtnih žrtev med civilisti; obsoja tudi blokado Jemna, ki jo je Saudova Arabija ponovno uvedla, in poziva, naj se ta v celoti odpravi; poziva Saudovo Arabijo in njeno koalicijo, naj zagotovita, da bodo vsa pristanišča in kopenske poti ostale odprte, da bi lahko jemenskemu prebivalstvu zagotovili nujno človekoljubno pomoč;

4.   ponovno poudarja svojo popolno podporo prizadevanjem OZN in posebnega odposlanca generalnega sekretarja za Jemen; je prepričan, da je za konflikt v Jemnu možna le politična rešitev; zato poziva vse strani v Jemnu, naj čim prej dosežejo dogovor o prenehanju sovražnosti pod nadzorom OZN, kar bi bil prvi korak k obnovitvi mirovnih pogajanj, ki bi privedle do vključujočih političnih pogajanj pod jemenskim vodstvom, da bi v državi ponovno vzpostavili mir;

5.   želi opomniti vse strani, zlasti Saudovo Arabijo in njeno koalicijo, na njihovo odgovornost, da zagotovijo spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in prava o človekovih pravicah, kar pomeni zaščito civilistov, nenapadanje civilne infrastrukture ter zagotavljanje varnega in neoviranega vstopa humanitarnih organizacij v državo;

6.   je prepričan, da je posredovanje Saudove Arabije namenjeno krepitvi njenega nadzora v regiji, kar bo prineslo le več trpljenja prebivalcem Jemna in globljo razdelitev med narodi na Bližnjem vzhodu; je zaskrbljen zaradi naraščajoče napetosti v regiji zaradi enostranskih ukrepov, ki jih izvaja Saudova Arabija proti drugim članom Sveta za sodelovanje v Zalivu, kot je Katar;

7.   poziva strani v konfliktu, naj sprejmejo vse ukrepe, potrebne za preprečevanje vseh oblik nasilja nad civilnim prebivalstvom in odzivanje nanje, vključno s spolnim nasiljem in nasiljem na podlagi spola; ostro obsoja kršitve otrokovih pravic; je resno zaskrbljen zaradi poročil, da hutijevske sile, Ansar Al Šarija in vladne sile uporabljajo otroke vojake ter da imajo otroci omejen dostop do osnovnega zdravstvenega varstva in izobraževanja; poziva, naj odgovorni za kršitve in zlorabo človekovih pravic ali kršitve mednarodnega humanitarnega prava odgovarjajo za svoja dejanja;

8.   močno kritizira intenzivno trgovino z orožjem med državami članicami in različnimi državami v regiji, kar velja za Združeno kraljestvo, Španijo, Francijo in Nemčijo; poziva k takojšnji prekinitvi dobave orožja in vojaške podpore Saudovi Arabiji in njenim koalicijskim partnerjem; ponovno poziva Svet, naj uvede embargo EU na prodajo orožja Saudovi Arabiji zaradi hudih obtožb, da v Jemnu krši mednarodno humanitarno pravo, zato bi bilo nadaljnje izdajanje dovoljenj za prodajo orožja Saudovi Arabiji v nasprotju s skupnim stališčem Sveta 2008/944/SZVP z dne 8. decembra 2008;[5];

9.   obžaluje, da ni bila uvedena neodvisna mednarodna preiskava zaradi letalskega napada koalicije na pogrebno slovesnost v Sani 8. oktobra 2016, ki se je je udeležilo veliko ljudi in kjer je bilo po poročilu strokovne skupine o Jemnu z dne 27. januarja 2017 ubitih 132 ljudi, 695 pa je bilo ranjenih;

10.   je zaskrbljen, ker lahko Al Kaida na Arabskem polotoku in Daiš izkoristita poslabšanje političnih in varnostnih razmer v Jemnu; želi opomniti, da so kazniva in neupravičena vsa teroristična dejanja ne glede na njihov motiv ter kje, kdaj in kdo jih zagreši;

11.   meni, da bi bilo treba pri iskanju dolgoročnih rešitev upoštevati osnovne vzroke revščine in nestabilnosti v državi ter izpolniti tudi legitimne zahteve in želje jemenskega prebivalstva; ponovno izraža podporo mirnim političnim prizadevanjem za zaščito suverenosti, neodvisnosti in ozemeljske celovitosti Jemna;

12.   globoko obžaluje, da mednarodna skupnost in množični mediji v zadnjih dveh letih in pol niso namenili dovolj pozornosti konfliktu, ki je privedel do sedanje humanitarne katastrofe v Jemnu;

13.   zavrača vsako tuje vojaško posredovanje v državi, naj bo saudsko ali iransko, arabsko ali zahodno; je zelo zaskrbljen zaradi stopnjevanja napetosti v regiji, ki so jih izjave predsednika Trumpa o vpletenosti Irana še zaostrile; poudarja, da vojna v Jemnu ni zgolj konflikt med šiiti in suniti; obsoja instrumentalizacijo verskih razlik, zlasti s strani Saudove Arabije, za podžiganje politične krize in sektaških vojn;

14.   obsoja EU, ker dopušča diktatorske režime v regiji in z njimi sodeluje; je zelo kritičen do vloge, ki jo je imel Zahod s svojim posredovanjem v zadnjih letih pri zaostrovanju konfliktov na tem območju; poudarja, da konfliktov v regiji ni mogoče rešiti z vojaškim posredovanjem; zavrača uporabo pojma „odgovornost zaščititi“, ki ga nekatere strani, udeležene v konfliktu v Jemnu, uporabljajo kot pretvezo, saj gre pri tem za kršitev mednarodnega prava in ne nudi ustrezne pravne podlage, s katero bi upravičili enostransko uporabo sile;

15.   poziva mednarodno skupnost, zlasti države članice EU, kot so Združeno kraljestvo, Francija, Španija in Nemčija, naj prenehajo dobavljati orožje vsem vojskujočim se stranem v državi ter naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečitev posredne ali neposredne dobave, prodaje ali prenosa orožja posameznikom in skupinam ter tistim, ki delujejo v njihovem imenu ali v njihovo korist v Jemnu, v skladu z embargom EU na dobavo orožja Jemnu, kot je opredeljeno v odstavku 14 resolucije varnostnega sveta OZN 2216(2015);

16.   obsoja, da so ZDA v času Obamove vlada v okviru izventeritorialnih operacij čedalje več uporabljale brezpilotne zrakoplove in da se je njihova uporaba pod Trumpovo vlado še povečala; odločno nasprotuje uporabi brezpilotnih zrakoplovov pri zunajsodnih in izventeritorialnih usmrtitvah; zahteva prepoved uporabe brezpilotnih zrakoplovov za ta namen v skladu z omenjeno resolucijo z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih zrakoplovov, v kateri se v odstavkih 2(a) in 2(b) podpredsednico/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, države članice in Svet poziva, naj nasprotujejo praksi zunajsodnih načrtnih usmrtitev in jo prepovejo ter naj zagotovijo, da države članice v skladu s svojimi pravnimi zavezami ne bodo zagrešile nezakonitih načrtnih usmrtitev ali pomagale drugim državam pri takšnih usmrtitvah;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje, vladam in parlamentom držav članic, vladi Jemna, članicam Sveta za sodelovanje v Zalivu in generalni skupščini OZN.