PREDLOG RESOLUCIJE o položaju Rohingejcev
6.12.2017 - (2017/2973(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Ryszard Czarnecki, Charles Tannock, Jadwiga Wiśniewska v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0668/2017
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o razmerah rohinških muslimanov, zlasti resolucij z dne 7. julija 2016[1] in 15. decembra 2016[2], ter svojih resolucij z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah EU za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017[3] in z dne 13. junija 2017 o apatridnosti v južni in jugovzhodni Aziji[4],
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Mjanmaru z dne 16. oktobra 2017 in o strategiji Evropske unije z Mjanmarom/Burmo 20. junija 2016,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 6. septembra 2017 o razmerah v zvezni državi Rakhine,
– ob upoštevanju izjave posebne poročevalke OZN Jangi Li z dne 14. marca 2017 o nasilju v zvezni državi Rakhine,
– ob upoštevanju izida donatorske konference, ki sta jo 23. oktobra 2017 v Ženevi skupaj gostila Evropska unija in kuvajtska vlada, organizirali pa so jo Visoki komisar Združenih narodov za begunce (UNHCR), Urad Organizacije združenih narodov za usklajevanje humanitarnih dejavnosti (OCHA) in Mednarodna organizacija za migracije (IOM),
– ob upoštevanju letnega poročila generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov z dne 15. aprila 2017 o spolnem nasilju, povezanem s konflikti,
– ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja z dne 25. novembra 1981;
– ob upoštevanju Deklaracije OZN o pravicah pripadnikov narodnih ali etičnih, verskih ali jezikovnih manjšin z dne 18. decembra 1992,
– ob upoštevanju sporazuma o delitvi oblasti med vojaško in civilno vlado v Mjanmaru, v skladu s katerim 25 % sedežev v parlamentu imenujejo vojaški organi, sile za notranje in obmejne zadeve ter obrambo pa odgovarjajo vojaškim organom,
– ob upoštevanju razveljavitve zakona o izrednih ukrepih v burmanski zakonodaji, v skladu s katerim so lahko vojaške oblasti osebe pridržale brez obtožbe,
– ob upoštevanju izjave ameriškega zunanjega ministra z dne 22. novembra 2017 glede razmer v zvezni državi Rakhine in zlasti poziva k mednarodni preiskavi oseb, ki so odgovorne za zločine proti človečnosti,
– ob upoštevanju izjave, ki jo je 22. novembra 2017 podala posebna predstavnica Organizacije združenih narodov za spolno nasilje v konfliktih Pramila Patten, da lahko spolni napadi na ljudstvo Rohingja predstavljajo vojne zločine,
– ob upoštevanju sporazuma, ki sta ga 23. novembra 2017 podpisali državi Mjanmar in Bangladeš, glede morebitne vrnitve več sto tisoč rohinških beguncev v zvezno državo Rakhine,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 18. decembra 1979,
– ob upoštevanju Deklaracije OZN o zavezi za odpravo spolnega nasilja med konflikti z dne 13. junija 2014,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah z dne 16. decembra 1966,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah z dne 10. decembra 1948,
– ob upoštevanju konvencije z dne 18. septembra 1997 o prepovedi uporabe, kopičenja zalog, proizvodnje in prenosa protipehotnih min in njihovem uničenju,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se je položaj pripadnikov ljudstva Rohingja močno poslabšal po izbruhu nasilja med rohinškimi borci in burmanskimi varnostnimi silami 25. avgusta 2017, saj naj bi potekali domnevni množični poboji, požiganje rohinških vasi, plenjenje, množična posilstva, mučenje in ciljno nasilje nad pripadniki ljudstva Rohingja v zvezni državi Rakhine v Mjanmaru, vključno z zaprtjem številnih Rohingejcev v taboriščih za razseljene;
B. ker so te obtožbe, ki lahko v skladu z mednarodnim pravom štejejo za zločine zoper človečnost, potrdile številne mednarodne organizacije za človekove pravice (med drugimi Human Rights Watch in Amnesty International), pa tudi poročila varnostnega sveta OZN ter vlade Združenih držav, glede na katera gre za preganjanje pripadnikov ljudstva Rohingja, ki ga podpira država, dejanja pa naj bi zagrešile Mjanmarske varnostne sile;
C. ker so mjanmarska vlada, vojska in varnostne sile večkrat zanikale napade na civiliste in naselja ljudstva Rohingja, primere nasilja pa so pripisale kampanji proti rohinškemu terorističnemu uporniškemu gibanju ali sporom med skrajneži ljudstva Rohingja;
D. ker je trenutna ocena števila rohinških beguncev, ki bežijo iz zvezne države Rakhine, središča rohinškega prebivalstva v Mjanmaru, več kot 623 000 od skupne ocene enega milijona rohinškega prebivalstva, večina teh pa je pobegnila v sosednji Bangladeš;
E. ker je med vsemi begunci, ki so pobegnili v Bangladeš, verjetno neznano število mjanmarskih beguncev hinduistične vere, ki trdijo, da so jih zaradi etničnih podobnosti pripadnikom ljudstva Rohingja po pomoti napadali budisti iz zvezne države Rakhine;
F. ker kaže nasilje nad pripadniki ljudstva Rohingja vse znake sistematičnega etničnega čiščenja, ki ga je odredila država, vključno z umori moških, žensk in otrok, množičnimi posilstvih rohinških žensk, ki jih izvajajo burmanske varnostne sile, pretepanji ter mučenji rohinških moških in žensk vseh starosti, popolnim uničenjem lastnine ljudstva Rohingja ter uporabo napačnih informacij, vključno s prirejenimi fotografijami, ki jih objavljajo mjanmarski mediji, da bi se odgovornost za to nasilje pripisala rohinškim muslimanom, ki naj bi delovali proti lastnemu narodu;
G. ker sta Organizacija združenih narodov in organizacija Human Rights Watch opozorili, da je preganjanje pripadnikov ljudstva Rohingja etnično čiščenje in obstaja resno tveganje, da se bo brez ukrepanja razširilo v genocid;
H. ker je organizacija Human Rights Watch spomnila, da je v primeru množičnih posilstev, usmerjenih na pripadnike ljudstva Rohingja, zaradi družbene stigmatizacije in strahu pred dodatnim preganjanjem vlade število prijavljenih posilstev lahko celo samo tretjina dejanskega števila;
I. ker ima etnično motivirano nasilje proti rohingejcem spolno razsežnost, ki je značilna za zgodovinske primere etničnega čiščenja in genocida;
J. ker so tuji raziskovalni novinarji med delovanjem v Mjanmaru pod močnim nadzorom države, zlasti na območjih, kjer je še vedno prisotno muslimansko prebivalstvo, in se soočajo s strogo policijsko uro ter minimalnim in vnaprej odobrenim stikom z lokalnim prebivalstvom, zato pa ne morejo na pravičen in nepristranski način poročati o dogodkih v zvezi s pripadniki ljudstva Rohingja;
K. ker je bilo v okviru donatorske konference, ki je potekala v Ženevi in so na njej sodelovali UNHCR, OCHA, IOM, Evropska unija in kuvajtska vlada, zagotovljenih 36 posamičnih zavez za pomoč Bangladešu in Mjanmaru v višini 344 milijonov USD, kar vključuje znesek, obljubljen od izbruha nasilja 25. avgusta, pa tudi nove zaveze, saj se je več zasebnih donatorjev zavezalo k dodatni pomoči v vrednosti več kot 50 milijonov USD;
L. ker sporazum o vračanju z dne 23. novembra 2017 med Mjanmarom in Bangladešem ne omejuje števila pripadnikov ljudstva Rohingja, ki se lahko prostovoljno vrnejo v zvezno državo Rakhine, z izjemo beguncev, ki so bili vpleteni v teroristična dejanja, kar je v nasprotju s prejšnjimi izjavami mjanmarskega vojaškega predstavnika;
M. ker se bodo lahko v skladu s tem sporazumom pripadniki ljudstva Rohingja, ki jim to dovoli mjanmarska vlada, vrnili in bodo vrnjene osebe morale imeti osebne izkaznice na podlagi dokazil o preteklem prebivanju v Mjanmaru; ker so bili domovi in vasi številnih pripadnikov ljudstva Rohingja uničeni v konfliktih; ker so rohinški moški, ženske in otroci brez državljanskih pravic od leta 1982, zaradi česar velika večina nima dokumentov;
N. ker ni jasno, koliko morebitnih pripadnikov ljudstva Rohingja, ki se bodo vrnili, bo nastanjenih v taboriščih in na začasnih območjih, vendar je glede na to, da so bile številne rohinške vasi v zvezni državi Rakhine v konfliktih uničene, možnost, da bodo številni begunci po vrnitvi živeli v neprimernih razmerah brez jasnega časovnega načrta za ponovno vzpostavitev varnih stanovanjskih razmer, ogromna;
1. najostreje obsoja naraščanje nasilja v zvezni državi Rakhine, zlasti tam, kjer so mjanmarske varnostne sile vpletene v hude kršitve človekovih pravic, kar med drugim vključuje množična posilstva, načrtne poboje in uničevanje lastnine civilistov, in poziva k takojšnji prekinitvi nasilja, bodisi s strani burmanskih varnostnih sil ali skrajnežev ljudstva Rohingja, v zvezni državi Rakhine;
2. želi spomniti, da je mjanmarska vlada dolžna sodelovati z mednarodno skupnostjo pri zaščiti vseh civilistov pred zlorabami brez diskriminacije ter preiskati in onemogočiti kršitve človekovih pravic v Mjanmaru v skladu s standardi in obveznostmi na področju človekovih pravic;
3. znova poziva mjanmarske oblasti, naj nemudoma omogočijo neoviran in neposreden dostop neodvisnim nadzornikom, mednarodnim organizacijam na področju človekovih pravic, novinarjem in drugim mednarodnim opazovalcem, vključno z Organizacijo združenih narodov in zlasti misijo OZN za ugotavljanje dejstev, ki jo je marca 2017 ustanovil Svet OZN za človekove pravice, da bi zagotovile neodvisno in nepristransko preiskavo obtožb glede resnih kršitev človekovih pravic, ki naj bi jih zagrešile tako mjanmarske varnostne sile kot rohinški skrajneži;
4. poleg tega znova poziva, naj se organizacijam za humanitarno pomoč odobri dostop do konfliktnih območij in razseljenih ljudi brez diskriminacije in tako omogoči pomoč ogroženim ljudem tako v zvezni državi Rakhine kot v okolici;
5. opozarja, da se je v zgodovini izkazalo, da nasilje zoper civilno prebivalstvo, zlasti kadar so vključeni uničevanje civilne lastnine, umori civilistov in množična posilstva, spodbuja nezadovoljstvo in nemir, ki navsezadnje napaja teroristične skupine, kot so tiste, ki jih je obsodila mjanmarska vojska;
6. priznava, da pri obravnavanju stiske ljudstva Rohingja ne gre več zgolj za zagotavljanje izčrpnejše in kakovostnejše humanitarne pomoči v begunskih taboriščih ter da njihov status brez državljanstva še otežuje že tako hudo humanitarno krizo; poziva mednarodno skupnost, naj še naprej izvaja diplomatski pritisk na vlado Mjanmara, naj zagotovi dostojanstvo in varnost pripadnikov ljudstva Rohingja, naj odpravi in prepreči nadaljnje nasilje nad njimi ter jim omogoči varno vrnitev v zvezno državo Rakhine;
7. meni, da sporazum o vračanju z dne 23. novembra 2017 med vladama Bangladeša in Mjanmara kaže na pozitiven razvoj in upa, da bo omogočil reintegracijo vsakega Rohingejca, ki se je vrnil v zvezno državo Rakhine v Mjanmaru z vsemi državljanskimi pravicami;
8. podpira trditve Visokega komisarja Organizacije združenih narodov za človekove pravice Zejda bin Rada, da so nedavni napadi in diskriminacija prebivalcev ljudstva Rohingja v Mjanmaru dosegli raven etničnega čiščenja;
9. pozdravlja večjo podporo Evropske unije in njenih držav članic pri prizadevanjih za nudenje pomoči v Bangladešu in Mjanmaru zaradi krize ljudstva Rohingja; pozdravlja tudi zaveze, ki jih je sprejela mednarodna skupnost na donatorski konferenci v odziv na krizo, ki je potekala v Ženevi 23. oktobra 2017;
10. Evropsko unijo poziva, naj vodi mednarodna prizadevanja, tako da pripravi medvladno srečanje na vrhu; predlaga, naj se v okviru tega vrha pregleda napredek pri procesu vračanja pripadnikov ljudstva Rohingja in obnovitvi državljanskih pravic, naj se sproži postopek za neodvisno preiskavo zločinov zoper človečnost, usklajujejo prihodnje naložbe v Bangladešu in Mjanmaru, ki bodo pomagale obnoviti celotno regijo, ne le življenj pripadnikov ljudstva Rohingja v begunskih taboriščih, ter naj podpre in spodbuja reforme s poudarkom na načelu pravne države, dobrih demokratičnih praksah ter neodvisnem in nepristranskem sodstvu;
11. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj sodeluje z državami članicami, da se omogoči medvladna konferenca na visoki ravni, da bi zagotovili dolgoročne rešitve v podporo pripadnikov ljudstva Rohingja tudi na področjih, kot so infrastruktura in preoblikovanje skupnosti, državljanske pravice, dostop do zdravstvenega varstva in izobraževanja ter sanitarne storitve in oskrba z vodo;
12. poziva k hitremu, stalnemu in neomejenemu zagotavljanju humanitarne pomoči tistim, ki jo najbolj potrebujejo, v sodelovanju z mednarodnimi humanitarnimi organizacijami ter Organizacijo združenih narodov;
13. spodbuja mednarodno podporo za politični dialog med vlado Mjanmara in voditelji skupnosti ljudstva Rohingja v skladu s sklepi resolucije Sveta Organizacije združenih narodov za človekove pravice iz marca 2017;
14. vztraja na sprejetju priporočil iz končnega poročila svetovalne komisije o zvezni državi Rakhine iz avgusta 2017 v celoti, da bi preprečili nadaljnje nasilje ter ohranili mir in spodbudili spravo;
15. vztraja, naj vlada Mjanmara nadaljuje sodelovanje z Organizacijo združenih narodov, tudi s posebno poročevalko OZN Jangi Li, in neodvisno misijo za ugotavljanje dejstev o Mjanmaru;
16. poziva k oživitvi dialoga med Mjanmarom in EU o človekovih pravicah, da se izrecno obravnavajo vprašanja v zvezi z rohinško skupnostjo;
17. poziva vlado Mjanmara, naj nemudoma odstrani vse mine na mejah z Bangladešem in naj v tem postopku polno sodeluje z OZN in mednarodnimi opazovalci; poudarja, da mora mednarodna skupnost zagotoviti tehnično in finančno pomoč, če bi bilo to potrebno, da bi lahko to nalogo izvedli pravočasno in učinkovito;
18. priznava in pozdravlja prizadevanja vlade in prebivalcev Bangladeša zaradi te humanitarne katastrofe, da zaščitijo več sto tisoč rohinških beguncev, ter odločno spodbuja bangladeške oblasti in oblasti sosednjih držav, naj spoštujejo načelo nevračanja;
19. poziva mjanmarsko vlado in zlasti državno svetnico Aung San Su Či, naj odločno obsodita vsako podžiganje rasnega ali verskega sovraštva ter se borita proti družbeni diskriminaciji in sovražnostim, uperjenim proti manjšini Rohingja; poleg tega poziva vlado Mjanmara, naj spoštuje univerzalno pravico do svobode veroizpovedi in prepričanja; opominja državno svetnico, naj spodbudi izvajanje priporočil iz končnega poročila svetovalnega odbora o zvezni državi Rakhine, ki je bilo pripravljeno prav na njeno zahtevo; obžaluje dramatično poslabšanje razmer od izjave uradnega govorca stranke Aung San Su Či z dne 18. maja 2015, da bi morala mjanmarska vlada dodeliti državljanstvo rohinški manjšini;
20. podpira prizadevanja za okrepitev političnih procesov, ki temeljijo na izvajanju Annanovih priporočil; poziva varnostni svet in generalno skupščino OZN, naj sprejmeta učinkovite diplomatske in politične ukrepe, s katerimi bi zagotovili, da bo mjanmarska vlada izpolnila svoje obveznosti v odnosu do manjšine Rohingja, zlasti z zagotavljanjem zaščite pred zlorabami in neoviranega dostopa do pomoči;
21. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Mjanmara, Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju ASEAN, medvladni komisiji ASEAN za človekove pravice, posebni poročevalki OZN za človekove pravice v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0316.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0506.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0089.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0247.