PREDLOG RESOLUCIJE o položaju Rohingejcev
6.12.2017 - (2017/2973(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Urmas Paet, Petras Auštrevičius, Izaskun Bilbao Barandica, Gérard Deprez, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Jasenko Selimovic, Pavel Telička, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0668/2017
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Mjanmaru in o razmerah rohinških muslimanov, zlasti resolucij z dne 7. julija 2016[1], 15. decembra 2016[2] in 14. septembra 2017[3], ter svojih resolucij z dne 16. marca 2017 o prednostnih nalogah Evropske unije za zasedanja Sveta OZN za človekove pravice v letu 2017[4] in z dne 13. junija 2017 o apatridnosti v južni in jugovzhodni Aziji[5],
– ob upoštevanju sklepov Sveta o strategiji Evropske unije z Mjanmarom/Burmo z dne 20. junija 2016,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Komisije in podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Evropskemu parlamentu in Svetu z dne 1. junija 2016 z naslovom Elementi za strategijo EU v zvezi z Mjanmarom/Burmo: posebno partnerstvo za demokracijo, mir in blaginjo (JOIN(2016)0024),
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 30. marca 2016 o začetku mandata nove vlade Republike zveze Mjanmar,
– ob upoštevanju memoranduma o soglasju med Mjanmarom in Bangladešom o repatriaciji Rohingejcev iz Bangladeša v Mjanmar, ki je bil podpisan 23. novembra 2017,
– ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice z dne 23. novembra 2017 o memorandumu o soglasju med Mjanmarom in Bangladešom,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 4. decembra 2015 o apatridnosti,
– ob upoštevanju Konvencije OZN o statusu beguncev iz leta 1951 ter njenega protokola iz leta 1967,
– ob upoštevanju Konvencije o statusu oseb brez državljanstva iz leta 1954 in Konvencije o zmanjšanju števila oseb brez državljanstva iz leta 1961,
– ob upoštevanju globalnega akcijskega načrta urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR), sprejetega novembra 2014, za odpravo apatridnosti do leta 2024,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju končnega poročila svetovalne komisije o zvezni državi Rakhine z dne 24. avgusta 2017 z naslovom Mirni, pravični in uspešni prihodnosti za prebivalce države Rakhine naproti,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah in Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, oba iz leta 1966,
– ob upoštevanju listine Združenja držav jugovzhodne Azije (ASEAN),
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker v zvezni državi Rakhine v Mjanmaru živi približno milijon Rohingejcev, pripadnikov pretežno muslimanske manjšine, ki so žrtve represije in katerih človekove pravice se stalno kršijo, med drugim z grožnjami s smrtjo in grožnjami za varnost, poboji, kršitvami pravice do zdravja in izobraževanja, prisilnim delom, spolnim nasiljem in omejevanjem političnih pravic,
B. ker so Rohingejci uradno brez državljanstva od sprejetja burmanskega zakona o državljanstvu iz leta 1982, s katerim so močno omejili njihovo svobodo gibanja in jih začeli zapirati v taborišča,
C. ker so Rohingejci ujeti v začaran krog institucionalne, državno podprte diskriminacije, ki meji na apartheid in se sprevrača v etnično čiščenje; ker za Rohingejce velja ločena zakonodaja, ki jih omejuje pri dejavnostih vsakdanjega življenja, kot so delo, poroke, potovanja in dostop do zdravstvenega varstva,
D. ker sta mjanmarska in bangladeška vlada v Najpjidavu podpisali nezavezujoč memorandum o sporazumu, ker bi ta memorandum moral zagotoviti varno vrnitev rohinških beguncev, ki so v zadnjih nekaj letih pobegnili iz Mjanmara v Bangladeš, ker naj bi se Rohingejci ne vrnili v svoje vasi, temveč v begunska ali zaporniška taborišča v Mjanmaru,
E. ker v lokalnih in notranje razseljenih skupnostih na severu zvezne države Rakhine ter v begunskih skupnostih v Bangladešu obstaja tveganje radikalizacije, kar je že bilo poudarjeno v končnem poročilu svetovalne komisije o zvezni državi Rakhine z dne 24. avgusta 2017, ki jo je vodil Kofi Anan,
F. ker so umori, posilstva in požiganje rohinških vasi orodje za povzročitev trajne škode socialni strukturi Rohingejcev ter travmatiziranje prebivalstva, ker je cilj teh okrutnih dejanj prisiliti Rohingejce, da zapustijo svoje vasi in državo, ter ustvariti psihične in fizične ovire, ki jim bodo onemogočile vrnitev, ker so mejo med Mjanmarom in Bangladešom militarizirali in minirali, da bi tako ljudem preprečili prečkanje meje,
G. ker organizaciji Human Rights Watch in Amnesty International poudarjata, da od 25. avgusta 2017 burmanske varnostne sile kot del kampanje etničnega čiščenja proti rohinškim muslimanom v zvezni državi Rakhine obsežno in sistematično posiljujejo ženske in dekleta, ker je Odbor ZN za odpravo diskriminacije žensk (CEDAW) pozval mjanmarsko vlado, naj do 28. maja 2018 predloži informacije o vrsti vprašanj v zvezi z domnevnimi primeri nasilja nad ženskami in dekleti v zadnjih mesecih v severni zvezni državi Rakhine,
H. ker je podpredsednica/visoka predstavnica podpis memoranduma o soglasju za repatriacijo označila za pomemben in dobrodošel korak pri reševanju ene najhujših humanitarnih kriz/kriz na področju človekovih pravic našega časa,
I. ker v okviru sheme „Vse razen orožja“ za Mjanmar trenutno veljajo trgovinski preferenciali GSP, država pa je leta 2016 v EU izvozila za 830 milijonov evrov blaga, ker lahko zatiranje Rohingejcev obravnavamo kot resno in sistematično kršitev obveznosti Mjanmara po vsaj eni od konvencij o človekovih pravicah in pravicah delavcev iz uredbe o splošnih tarifnih preferencialih (št. 978/2012),
1. poziva vojaške in varnostne sile, naj nemudoma ustavijo uboje, nadlegovanje in posilstva, ki jih trpi rohinško ljudstvo, ter požiganje njihovih domov;
2. poziva mjanmarsko vlado, naj uvede hitre, nepristranske, neodvisne in učinkovite preiskave vseh verodostojnih obtožb v zvezi s kršitvami mednarodnega prava s področja človekovih pravic in v zvezi z dejanji, ki so po mednarodnem pravu kazniva; vztraja, da se posameznikom, ki so zagrešili dejanje, za katerega je bilo zbranih dovolj dopustnih dokazov o kršitvi mednarodnega prava s področja človekovih pravic, sodi s pravičnimi postopki na neodvisnih civilnih sodiščih in brez smrtne kazni;
3. poziva mjanmarsko vlado, naj spoštuje svobodo gibanja Rohingejcev in zagotovi njihovo varnost, kjerkoli se nahajajo; poziva jo tudi, naj nemudoma odstrani vse mine na meji z Bangladešem; mjanmarsko vlado prav tako poziva, naj takoj odpravi omejitve potovanja za humanitarne organizacije;
4. poleg tega se pridružuje pozivom iz sklepov Sveta k izgradnji učinkovitih demokratičnih institucij in močne civilne družbe, spoštovanju temeljnih pravic in svoboščin ter spodbujanju dobrega upravljanja;
5. vztraja, da se mora memorandum o soglasju izvajati neposredno in da je treba v celoti upoštevati pravico Rohingejcev, da se prostovoljno, varno in dostojno ter brez kakršnekoli diskriminacije vrnejo v svoj kraj izvora; poziva mjanmarsko vlado, naj vedno zagotavlja varne in človeške življenjske razmere za Rohingejce;
6. poziva mjanmarsko vlado, naj odpravi dolgoletno in sistematično diskriminacijo in segregacijo Rohingejcev in drugih muslimanov v zvezni državi Rakhine ter zagotovi dostop do zdravstvenega varstva, izobraževanja in drugih storitev;
7. izraža zaskrbljenost v zvezi z namerami terorističnih skupin, zlasti Al Kaide in ISIS, ki skušata rohinško krizo izkoristiti za to, da bi se nastanili v Burmi in nato svoj vpliv razširili po vsej regiji; poudarja, da bi lahko nekateri rohinški begunci in uporniški člani Arakanske rohinške rešilne vojske postali žrtve novačenja v skrajnih gibanjih;
8. poziva mjanmarsko vlado, naj agencijam OZN, drugim mednarodnim in lokalnim humanitarnim organizacijam ter domačim in mednarodnim medijem zagotovi neoviran dostop do vseh delov države; poudarja, da se lahko le z neoviranim dostopom medijev in popolno preglednostjo pride do informacij, ki so potrebne, da se natančno določi, kaj se dogaja v regiji;
9. izraža globoko razočaranje nad mjanmarsko vlado in Aung San Su Či, ker nočeta obravnavati težav, zanikata grozodejstva, ki se dogajajo, in pri njih sodelujeta; poziva Aung San Su Či, naj se izrazi proti grozodejstvom in sprejme konkretne ukrepe za pomoč ljudstvu Rohinga;
10. poziva Kitajsko ter druge mednarodne in regionalne akterje, naj uporabijo vse dvostranske, večstranske in regionalne platforme, ki jih imajo na razpolago, ter zahtevajo prenehanje grozodejstev in uveljavitev miroljubne rešitve;
11. obžaluje, da Varnostni svet OZN ni sprejel resolucije o položaju Rohingejcev;
12. je seznanjen z izjavami podpredsednice/visoke predstavnice; vendar meni, da so potrebna večja prizadevanja; ponovno poziva podpredsednico/visoko predstavnico ter države članice EU, naj bistveno povečajo pritisk na mjanmarsko vlado;
13. poziva EU in države članice, naj razširijo obstoječi embargo na orožje, ki velja za Mjanmar, da bo vključeval vse oblike vojaške pomoči, in naj visokim uradnikom, ki so odgovorni za hude kršitve, naložijo ciljne finančne sankcije;
14. poziva vse države, naj okrepijo svoja humanitarna prizadevanja za razseljene osebe v Mjanmaru in drugih državah, tudi Bangladešu, ter zaščitijo ženske, otroke in druge osebe, ki jim grozijo spolno nasilje, trgovanje z ljudmi in podobne zlorabe;
15. poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj skupaj s komisarko za trgovino začasno ukine trgovinske preferenciale, ki veljajo za Mjanmar na podlagi sheme „Vse razen orožje“, in naj mjanmarski vladi sporoči, da se lahko pogajanja o investicijskem sporazumu med EU in Mjanmarom začasno prekinejo;
16. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Mjanmara, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, generalnemu sekretarju združenja ASEAN, medvladni komisiji združenja ASEAN za človekove pravice, posebni poročevalki OZN za človekove pravice v Mjanmaru, visokemu komisarju OZN za begunce in Svetu OZN za človekove pravice.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0316.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0506.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0351.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0089.
- [5] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0247.