Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 6. februarja 2018 o sedanjem stanju na področju človekovih pravic v Turčiji,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je turška vojska na severu Sirije na območju mesta Afrin začela ofenzivo proti lokalnim kurdskim milicam in članom kurdskih enot za ljudsko obrambo (YPG); ker ta ofenziva lahko povzroči nestabilnost v regiji in po mnenju OZN lahko vodi v novo begunsko krizo, ki bi lahko prizadela tudi Evropo; ker naj bi bilo na območju mesta Afrin že razseljenih 5000 oseb, ki so v celoti prepuščeni na milost in nemilost turški vojski; ker je mednarodna skupnost izrazila globoko zaskrbljenost zaradi te vojaške operacije;

B.  ker turška vlada za izsleditev nasprotnikov Erdoganovega režima uporablja mednarodne naloge za prijetje, to represivno ravnanje pa vse bolj vpliva na evropske države in njihove državljane;

C.  ker je bila z razglasitvijo izrednega stanja dejansko prekinjena vladavina prava, s tem pa tudi zagotovila iz Splošne deklaracije človekovih pravic in temeljne pravice, tako za Turke kot za tujce; ker se je po državnem udaru 15. julija 2016 odvil cel niz pridržanj in aretacij odvetnikov, novinarjev in pripadnikov civilne družbe; ker je po podatkih organizacije Novinarji brez meja trenutno v zaporu več kot 100 novinarjev; ker so bili izvoljeni župani in uradniki v več kot 100 okrožjih in 10 pokrajinskih središčih razrešeni in nadomeščeni z osebami, ki jih je imenovalo notranje ministrstvo; ker se politična opozicija, predvsem člani stranke HDP (Ljudska demokratična stranka), sooča s pregonom in zapornimi kaznimi;

D.  ker se krščanska manjšina v Turčiji sooča z represijo s strani vlade in njenih uradnikov, pa tudi s pregonom; ker je bila krščanska kulturna dediščina resno poškodovana ali uničena; ker se Turčija, odkar sta oblast prevzela predsednik Erdogan in njegova stranka AKP (Pravičnost in razvoj), sooča z zaskrbljujočo radikalizacijo Islama; ker AKP podpira ideje in interese Muslimanske bratovščine;

E.  ker turška vlada še vedno ne priznava suverenosti Republike Ciper, katere severni del je od leta 1974 pod turško okupacijo in ga mednarodna skupnost ne priznava; ker je bila krščanska kulturna dediščina na severnem delu Cipra namerno poškodovana in uničena;

F.  ker je Evropska unija zamrznila pristopna pogajanja s Turčijo; ker je bila v Turčiji sprejeta ustavna reforma, ki pomeni jasen korak nazaj v demokratičnem razvoju države; ker EU oblikuje carinsko unijo s Turčijo in si prizadeva za nove pogovore;

1.  poziva države članice, naj nemudoma prekinejo pogajanja o pridružitvi Turčije Evropski uniji; poziva k trajni ukinitvi predpristopne pomoči za Turčijo in prekinitvi pogajanj o carinski uniji med EU in Turčijo;

2.  poziva k takojšnjemu umiku turških oboroženih sil s sirskega ozemlja in k takojšnji ustavitvi ognja; poudarja, da je treba sprejeti vse možne ukrepe za preprečitev humanitarne krize; strogo obsoja vse nadaljnje vojaške akcije turške vojske v Siriji; je zaskrbljen zaradi humanitarnih razmer v regiji; se boji, da bi ofenziva turške vojske lahko povzročila novo begunsko krizo na tem območju, saj je v regiji razseljenih že 5000 oseb, kar bi lahko vplivalo tudi na Evropo in EU; opozarja turško vlado, da je kurdska milica pomemben zaveznik proti Daešu in drugim islamskim terorističnim organizacijam;

3.  opozarja, da se, odkar je oblast prevzela AKP, Turčija sooča z resno radikalizacijo Islama v teoriji in v praksi;

4.  opozarja, da je obstoj krščanske manjšine v Turčiji resno ogrožen zaradi nenehnega zatiranja in preganjanja s strani turške vlade in njenih uradnikov; obsoja vsakršen pregon, zatiranje ali provokacije kristjanov v Turčiji; prav tako obsoja uničevanje in poškodovanje krščanske kulturne dediščine; je zaskrbljen, ker se krščanske kulturne dobrine prodajajo na črnem trgu; opozarja, da se ta metoda uporablja tudi na turškem zasedenem območju Cipra in je privedla do skorajšnjega izginotja krščanske kulturne dediščine v regiji;

5.  poudarja, da je z razglasitvijo izrednih razmer v Turčiji dejansko prekinjena vladavina prava in da je bilo zato več tisoč novinarjev, odvetnikov in politikov iz opozicije zaprtih ali arbitrarno pridržanih; obsoja kolektivno odpuščanje javnih uslužbencev in policistov, množično zapiranje medijskih hiš, aretacije novinarjev, akademikov, sodnikov, zagovornikov človekovih pravic, izvoljenih in neizvoljenih uradnikov, članov varnostnih služb in običajnih državljanov, pa tudi zaseg njihove lastnine in premoženja ter potnih listov, zaprtje šol in univerz ter prepoved potovanja za več tisoč turških državljanov na podlagi izrednih odlokov brez odločanja v posameznih primerih in brez možnosti pravočasnega sodnega nadzora; poziva turško vlado, naj ustavi pregon novinarjev, aktivistov in politične opozicije ter naj izpusti vse, ki so bili zaprti brez poštenega sojenja; opozarja, da je bilo od julija 2016 aretiranih več kot 55.000 oseb;

6.  poudarja, da se Turčija sooča z dejansko teroristično grožnjo; poziva, naj se vsakršno sodelovanje s turško vlado na področju boja proti terorizmu prekine, dokler turška protiteroristična zakonodaja ne bo ustrezno spremenjena in se bo uporabljala proti demokratični politični opoziciji, svobodnemu govoru ali verskim manjšinam;

7.  opozarja, da kršitve svobode govora in svobode medijev niso edini strukturni problem v Turčiji, med drugim ima Turčija težave tudi z obravnavo verskih in drugih manjšin, zavračanjem priznanja Republike Ciper in zaradi dvoumnosti v zvezi s terorističnimi skupinami v Siriji in Iraku;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Turčije.