PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Venezueli
5.2.2018 - (2018/2559(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Charles Tannock, Karol Karski, Monica Macovei, Ruža Tomašić, Anna Elżbieta Fotyga, Pirkko Ruohonen-Lerner, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jan Zahradil, Jana Žitňanská, Arne Gericke, Hans-Olaf Henkel, Valdemar Tomaševski, Branislav Škripek v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0078/2018
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih številnih prejšnjih resolucij o razmerah v Venezueli,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, katerega podpisnica je Venezuela,
– ob upoštevanju medameriške demokratične listine, sprejete 11. septembra 2001,
– ob upoštevanju venezuelske ustave, zlasti členov 72 in 233,
– ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 13. novembra 2017 o razmerah v Venezueli, zlasti o prepovedi orožja in opreme za notranjo represijo, vključno z okvirom za ciljno usmerjene omejevalne ukrepe;
– ob upoštevanju seje Sveta za zunanje zadeve z dne 22. januarja 2018 in njegove odločitve, da naloži omejevalne ukrepe sedmim posameznikom, ki zasedajo uradne položaje v venezuelski upravi;
– ob upoštevanju izjave podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini z dne 26. januarja 2018 o vse slabših razmerah v Venezueli,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker se razmere v Venezueli neprestano poslabšujejo od aprila 2017, zlasti v zvezi z napovedjo predsednika Nicolása Madura z dne 10. decembra 2017, da tiste opozicijske stranke, ki so bojkotirale lokalne občinske volitve, niso več del politične krajine in ne bodo smele sodelovati v predsedniških volitvah aprila 2018;
B. ker so občinske volitve decembra 2017 zaznamovali protesti, ki so jih venezuelske varnostne sile nasilno zatrle; ker je predsednik Nicolás Maduro 11. decembra uradno razglasil, da je vladajoča socialistična stranka v volitvah dobila več kot 90 % od 335 županskih mest; ker ni povsem jasno, ali so volitve potekale svobodno ali pošteno;
C. ker je vlada predsednika Madura v poskusu, da bi zaobšla finančne sankcije, naložene Venezueli, uvedla digitalno kriptovaluto, ki temelji na nafti in je zavarovana z zalogami nafte, njena učinkovitost pri izboljšanju gospodarskih razmer v državi pa še ni znana;
D. ker so bila po volitvah, ki so jih zaznamovali protesti in njihovo nasilno zatrtje s strani varnostnih sil, venezuelski nacionalni skupščini uradno odvzeta pooblastila in je bila avgusta 2017 nadomeščena z venezuelsko ustavodajno skupščino; ker naj bi bila ustavodajna skupščina krovni zakonodajni organ, ki bi lahko predsedniku Maduru podelil pooblastila, da spremeni ustavo in učinkovito zaobide nacionalno skupščino, ki jo vodi opozicija;
E. ker je venezuelska opozicijska koalicija za demokratično enotnost (Mesa de la Unidad Democrática) s 112 sedeži v 167-članski enodomni narodni skupščini imela izjemno prednost pred vladajočo socialistično stranko, ki je imela 55 sedežev;
F. ker Evropska unija ni priznala volitev, na podlagi katerih je bila ustanovljena ustavodajna skupščina, saj so jih zaznamovali nasilje, nestabilnost in nedemokratične prakse, zaradi tega pa so se razmere na področju dobrega upravljanja in demokratične pravne države v Venezueli občutno poslabšale;
G. ker so Združene države Amerike uradno uvedle sankcije proti predsedniku Maduru in ker je več držav članic pozvalo, naj EU uvede podobne sankcije v odziv na nenehno zapiranje oporečnikov in članov politične opozicije, na dejanja ustavodajne skupščine ter na splošno poslabšanje na področju vladavine prava v Venezueli;
H. ker je v Venezueli iz političnih razlogov še vedno zaprtih več kot sto članov politične opozicije, novinarjev, aktivistov in protestnikov, vključno s političnimi voditelji, kot so Leopoldo López, Antonio Ledezma, Daniel Ceballos in Yon Goicoechea;
I. ker so venezuelske varnostne sile, vključno z narodno gardo, državno policijo in nezakonitimi oboroženimi skupinami, od začetka protestov leta 2016 do decembra 2017 večkrat uporabile grobo silo zoper mirne protestnike, tudi zoper kongresnike, številne od njih aretirale, jih 20 ubile, mnoge pa ranile;
1. najstrožje obsoja stalne kršitve demokratičnega reda v Venezueli, zlasti nadomestitev državne skupščine z ustavodajno skupščino, ker je privedlo do protiustavne centralizacije pristojnosti in kršitve neodvisnosti vej oblasti; odločno zavrača ustanovitev ustavodajne skupščine, za katero meni, da je povsem nedemokratični instrument;
2. obžaluje obvestilo predsednika Madura, da bo opozicijskim političnim strankam prepovedana udeležba v naslednjih predsedniških volitvah aprila 2018; želi spomniti, da so svobodne, poštene in odprte volitve temelj demokratične družbe;
3. meni, da je bistveno, da venezuelska vlada v celoti znova vzpostavi demokratični red, uvede delitev in neodvisnost vej oblasti, vrne pooblastila uravnoteženi in reprezentativni državni skupščini, ki vsebuje člane iz vseh političnih strank, ter nacionalni skupščini v celoti povrne ustavno oblast; želi spomniti, da je delitev in medsebojno nevmešavanje vej oblasti bistveno načelo demokratičnih držav, ki temeljijo na pravni državi;
4. poziva venezuelsko vlado, naj takoj in brezpogojno izpusti vse politične zapornike; opozarja, da je nekdanja narodna skupščina z zakonom o narodni spravi odobrila izpustitev političnih zapornikov; poudarja, da za Venezuelo ni mogoče najti trajne miroljubne rešitve, če so v zaporih politični zaporniki;
5. ostro obsoja odločitev venezuelskega državnega revizorja, da opozicijskemu voditelju Henriqueju Caprilesu prepove opravljanje političnih funkcij za 15 let; poziva venezuelsko vlado, naj opozicijske voditelje preneha potiskati ob rob tako, da jim odreka politične pravice;
6. pozdravlja resolucijo, ki jo je 3. aprila 2017 sprejel stalni svet Organizacije ameriških držav, in poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj ta ukrep podpre, prav tako kot voljo več držav te regije, da pomagajo pri procesu mediacije, s katerim bi dosegli nacionalno spravo; prav tako poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj skupaj z mednarodnimi in regionalnimi organizacijami dejavno razišče druge možnosti, s katerimi bi lahko EU pripomogla k obnovitvi demokracije v Venezueli;
7. pozdravlja odločitev Sveta za zunanje zadeve, da naloži omejevalne ukrepe sedmim posameznikom, ki zasedajo uradne položaje v venezuelski upravi;
8. ostro obsoja, da so venezuelske varnostne sile in nezakonite oborožene skupine kruto zatrle mirne protestnike, pri čemer je življenje izgubilo več kot 20 ljudi, številni pa so bili ranjeni in aretirani;
9. poziva venezuelsko vlado, naj razišče te smrti, ki so posledica vojaškega posredovanja, ter spoštuje in zagotovi ustavno pravico do svobode miroljubnega zbiranja; poziva venezuelske oblasti, naj zagotavljajo varnost in svobodno uveljavljanje pravic vseh državljanov, zlasti zagovornikov človekovih pravic, novinarjev, političnih aktivistov in članov neodvisnih nevladnih organizacij, ki so v večji nevarnosti, da postanejo tarča napada ali samovoljnega pridržanja, ter naj preiščejo vse smrti;
10. poziva venezuelske oblasti, naj brez odlašanja dovolijo dostavo humanitarne pomoči v državo in omogočijo vstop mednarodnim organizacijam, ki želijo pomagati najbolj prizadetim družbenim skupinam;
11. ponovno zahteva, naj se v Venezuelo karseda hitro napoti delegacija Evropskega parlamenta, ki naj vzpostavi dialog z vsemi stranmi v konfliktu;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladi Bolivarske republike Venezuele, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.