Postopek : 2018/2527(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0082/2018

Predložena besedila :

B8-0082/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 08/02/2018 - 12.10
CRE 08/02/2018 - 12.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0040

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 334kWORD 51k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0082/2018
5.2.2018
PE614.391v01-00
 
B8-0082/2018

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o sedanjem stanju na področju človekovih pravic v Turčiji  (2018/2527(RSP))


Charles Tannock, Branislav Škripek, Arne Gericke, Jana Žitňanská, Ruža Tomašić, Anders Primdahl Vistisen, Monica Macovei, Angel Džambazki (Angel Dzhambazki), Jan Zahradil, Valdemar Tomaševski v imenu skupine ECR

Resolucija Evropskega parlamenta o sedanjem stanju na področju človekovih pravic v Turčiji  (2018/2527(RSP))  
B8-0082/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Turčiji, zlasti z dne 27. oktobra 2016 o položaju novinarjev v Turčiji(1), z dne 24. novembra 2016 o odnosih med EU in Turčijo(2) ter z dne 6. julija 2017 o poročilu Komisije o Turčiji(3),

–  ob upoštevanju poročila Komisije o Turčiji za leto 2016,

–  ob upoštevanju izjav delegacije EU v Ankari z dne 14. septembra 2017 o stanju na področju človekovih pravic v Turčiji ter z dne 13. novembra 2017 o položaju zagovornikov človekovih pravic v Turčiji,

–  ob upoštevanju izjave, podane ob koncu političnega dialoga na visoki ravni med EU in Turčijo z dne 25. julija 2017,

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, katere podpisnica je tudi Turčija,

–  ob upoštevanju smernic EU o spodbujanju in zaščiti svobode veroizpovedi ali prepričanja,

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju Deklaracije OZN o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je Turčija pomembna partnerica EU; ker je spoštovanje načel pravne države, vključno z delitvijo oblasti, demokracijo, svobodo izražanja in medijev, svobodo združevanja, versko svobodo in pravicami manjšin, v središču mednarodnega prava in nacionalne zakonodaje;

B.  ker je turška vlada 18. januarja 2018 že šestič po spodletelem poskusu državnega udara leta 2016 podaljšala izredno stanje; ker so načela pravne države med izrednim stanjem v Turčiji pod stalnim pritiskom, saj prihaja do pravosodnega nadlegovanja, samovoljnih pridržanj, prepovedi potovanj in številnih drugih omejevalnih ukrepov, katerih tarča je vsakdo, za katerega se sumi, da je pripadnik Gülenovega gibanja ali civilne družbe, vključno z novinarji, odvetniki, akademiki, pisatelji in nevladnimi organizacijami, pa četudi ni dokazov o kaznivih dejanjih ali utemeljenih vzrokov za pridržanje; ker se še naprej z odloki brez dolžnega pravnega postopanja odpušča ali suspendira javne uradnike, od julija 2016 pa jih je bilo odpuščenih že več kot 110.000; ker v priporu na sojenje čaka več kot 500 odvetnikov, več kot 1000 pa preti kazenski pregon;

C.  ker je zatiranje zajelo tudi prokurdsko opozicijsko stranko HDP, katerih sopredsednika Selahattin Demirtas in Figen Yüksekdag sta bila aretirana skupaj z drugimi poslanci in od novembra 2016 v priporu čakata na sojenje, medtem ko je bila v začetku leta 2016 148 poslancem iz stranke HDP in drugih opozicijskih strank odvzeta poslanska imuniteta; ker je bil 11. januarja 2018 Leyli Zani, ki ji je Evropski parlament leta 2005 podelil nagrado Saharova, v sumljivih okoliščinah odvzet status poslanke; ker je vlada na jugovzhodu prevzela nadzor v 89 občinah, v katerih je na volitvah zmagala Demokratična stranka regij, sestrska stranka HDP, in zaradi suma terorističnih dejanj suspendirala demokratično izvoljene župane teh občin, vsaj 70 pa jih v priporu čaka na sojenje, s čimer je kršila pravico do političnega združevanja in udejstvovanja ter svobodo izražanja;

D.  ker se je v Turčiji in onkraj njenih meja povečalo omejevanje svobode izražanja ter ustrahovanje novinarjev in medijskih hiš v obliki aretacij, zaslišanj, kazenskega pregona, primerov cenzure in odpuščanj; ker je bilo po poročilih aretiranih več kot 150 novinarjev; ker so bili pridržani tudi tuji novinarji, predvsem Deniz Yücel, nemško-turški novinar, ki so ga februarja 2017 aretirali zaradi suma vohunjenja in je še vedno v zaporu; ker se je leta 2017 začelo več odmevnejših politično motiviranih sodnih procesov novinarjem, čeprav ni bilo verodostojnih dokazov, s katerimi bi bilo mogoče podkrepiti obtožbe;

E.  ker so bili leta 2017 tarča ukrepov tudi zagovorniki človekovih pravic; ker je bil junija 2017 zaradi domnevne povezave z Gülenovim gibanjem pridržan predsednik organizacije Amnesty International v Turčiji Taner Kiliç; ker je istanbulsko sodišče 31. januarja 2018 odločilo, da se Tanerja Kiliça izpusti proti plačilu varščine, vendar ostaja v priporu, saj se je tožilec pritožil zoper odločitev sodišča; ker je bilo julija 2017 med srečanjem v Istanbulu aretiranih in pridržanih deset drugih zagovornikov človekovih pravic, med njimi nemški in švedski državljan, saj naj bi pomagali neimenovanim terorističnim organizacijam, vendar so bili proti plačilu varščine izpuščeni 25. oktobra; ker je bil novembra 2017 brez verodostojne obtožbe aretiran poslovnež in odmeven predstavnik civilne družbe Osman Kavala;

F.  ker je bilo januarja 2018 zaradi „spodbujanja sovraštva, žaljenja državnih uradnikov, podpiranja terorizma in grožnje za enotnost države“ aretiranih več kot 300 ljudi, tudi novinarjev, ki so v družbenih medijih okrcali turško vlado zaradi operacije Oljčna vejica v sirski enklavi Afrin na severozahodu države;

G.  ker se, čeprav turška ustava zagotavlja svobodo prepričanja, svobodnega izražanja veroizpovedi in zasebnega širjenja verskih idej, verske manjšine še vedno soočajo z zločini iz sovraštva ter verbalnimi in fizičnimi napadi, stigmatizacijo in družbenim pritiskom v šolah, diskriminaciji zaradi podatkov o veri na osebnih izkaznicah ter težavami v zvezi s pravno določitvijo mest bogoslužja; ker civilna družba poroča o pregonu in zatiranju kristjanov, kakor ju doslej še ne pomni, saj islamistični skrajneži, ki so pribežali iz Sirije in Iraka v Turčijo, s seboj prinašajo nenaden porast nasilja in agresije zoper kristjane; ker je bil Andrew Brunson, ki je v zadnjih 23 letih deloval kot krščanski pastor v Turčiji, oktobra 2016 aretiran in pridržan, nato pa po krivem in brez dokazov obtožen članstva v oboroženi teroristični organizaciji in je še vedno v priporu;

H.  ker se je v letu 2017 poročalo o več primerih mučenja in slabega ravnanja v policijskem priporu, tarča pa so bili zlasti posamezniki, pridržani na podlagi protiteroristične zakonodaje;

I.  ker Turčija še naprej gosti največje število beguncev na svetu; ker ostaja stopnja dela otrok visoka, številni begunski otroci in prosilci za azil pa ne obiskujejo šole; ker je po novejših poročilih skoraj pol milijona mladoletnih beguncev iz Sirije trenutno vpisanih v šole, vsaj 380.000 pa jih šole ne obiskuje;

1.  je močno zaskrbljen zaradi nesorazmernih ukrepov, sprejetih med izrednim stanjem po spodletelem državnem udaru, ki se še vedno izvajajo, zajemajo pa številne aretacije, odpuščanje, zaplembo premoženja, pa tudi zaradi čedalje hujšega zatiranja medijske svobode, vključno z nesorazmerno prepovedjo medijskih spletnih mest in družbenih medijev;

2.  opozarja, da so načela pravne države, svoboda izražanja, svoboda zbiranja in združevanja ter raznoliki in neodvisni mediji bistvene prvine demokratične družbe, močne in neodvisne nevladne organizacije pa osrednji element slehernega demokratičnega sistema; poudarja, da mora Turčija stremeti k najvišjim mogočim demokratičnim standardom in praksam v skladu z zavezami na področju človekovih pravic, sprejetimi v okviru mednarodnih konvencij o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Turčija;

3.  ostro obsoja dejstvo, da prihaja v Turčiji iz neutemeljenih razlogov do aretacij državljanov EU, novinarjev, akademikov in zagovornikov človekovih pravic, ter poziva, naj se na podlagi domneve nedolžnosti nemudoma izpustijo Deniz Yücel, Taner Kiliç, Osman Kavala in vse druge pridržane osebe, pripor pred sojenjem pa naj se izvaja v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic; poziva turško vlado, naj razveljavi odrejeno zaprtje medijskih hiš ter zagotovi, da bodo lahko predstavniki tiska, drugih medijev in vsi posamezniki komentirali politične dogodke ter obveščali javnost brez cenzure in omejevanja;

4.  obžaluje, da sta sopredsednika HDP Selahattin Demirtaş in Figen Yüksekdag skupaj z drugimi opozicijskimi poslanci in kurdskimi župani še vedno v priporu, ter poziva, naj se jih do sojenja izpusti na prostost; obsoja pred kratkim sprejeto odločitev, da se Leyli Zani odvzame status poslanke, pa tudi podobne odločitve iz preteklosti za pet drugih poslancev iz vrst stranke HDP; ponovno izraža solidarnost z legitimno izvoljenimi poslanci, ki so pridržani in ustrahovani;

5.  je močno zaskrbljen, ker so bile v sklopu zaskrbljujoče vojaške operacije Oljčna vejica v Afrinu aretirane osebe, ki so zavzele kritično stališče; opozarja, da je utišanje glasov, ki se izrečejo zoper vojaške operacije, v nasprotju z zakonodajo Turčije in njenimi obveznostmi v okviru mednarodnega prava o človekovih pravicah;

6.  poziva turško vlado, naj spoštuje in izvaja celovito zakonodajo Turčije o varovanju verske svobode ter v celoti spoštuje sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice in priporočila Beneške komisije o svobodi veroizpovedi in prepričanja, olajša vračanje zasežene cerkvene lastnine ter zagotovi upoštevanje pravice do dolžnega pravnega postopanja v vseh primerih, ki vplivajo na svobodo veroizpovedi in prepričanja; zahteva, da vlada vzpostavi dialog z verskimi manjšinami, da bi odpravili predsodke in rešili probleme v skladu z mednarodnimi obveznostmi na področju človekovih pravic; poziva vlado, naj izpusti pastorja Andrewa Brunsona in mu omogoči vrnitev domov; poziva turške organe, naj se dejavno borijo proti vsem oblikam antisemitizma v družbi;

7.  je zaskrbljen zaradi poročil o mučenju in slabem ravnanju s priporniki in poziva turške oblasti, naj izpolnijo svoje zaveze iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in ravnajo v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice;

8.  spodbuja turško vlado, naj vsem sirskim beguncem izda delovno dovoljenje in omogoči dostop do zdravstvenega varstva, sirskim otrokom pa zagotovi dostop do izobraževanja;

9.  poziva delegacijo EU v Ankari, naj skupaj z veleposlaništvi držav članic prevzame vodilno vlogo in zagotovi usklajeno podporo in po potrebi javno podporo zagovornikom človekovih pravic, zlasti s spremljanjem in opazovanjem sojenj ter prošnjami za dovoljenje za obisk v zaporu;

10.  poziva Komisijo, Evropsko službo za zunanje delovanje in posebnega odposlanca za spodbujanje svobode veroizpovedi ali prepričanja zunaj EU, naj kot pomemben del svojega dialoga s Turčijo sistematično opozarjajo na vprašanje kristjanov in drugih verskih manjšin; poziva delegacijo EU v Ankari, naj sistematično izvaja smernice EU o spodbujanju in varstvu svobode veroizpovedi ali prepričanja, pri tem pa podpira lokalne cerkve in civilno družbo, objavlja izjave ter obiskuje pripadnike verskih manjšin v zaporu;

11.  je prepričan, da je za prihodnost Turčije nadvse pomembno podpreti zagovornike človekovih pravic in predstavnike civilne družbe; ponovno poziva Komisijo, naj oceni konkretne možnosti za povečanje podpore turški civilni družbi;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, Evropski službi za zunanje delovanje, državam članicam ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

 

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0423.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0450.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0306.

Zadnja posodobitev: 7. februar 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov