Postopek : 2018/2527(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0092/2018

Predložena besedila :

B8-0092/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 08/02/2018 - 12.10
CRE 08/02/2018 - 12.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0040

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 339kWORD 53k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0082/2018
5.2.2018
PE614.401v01-00
 
B8-0092/2018

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o sedanjem stanju na področju človekovih pravic v Turčiji (2018/2527(RSP))


Nadja Hirsch, Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Dita Charanzová, Gérard Deprez, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Patricia Lalonde, Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Pavel Telička, Ramon Tremosa i Balcells, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o sedanjem stanju na področju človekovih pravic v Turčiji (2018/2527(RSP))  
B8-0092/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, zlasti z dne 27. oktobra 2016 o položaju novinarjev v Turčiji(1), z dne 24. novembra 2016 o odnosih med EU in Turčijo(2) ter z dne 6. julija 2017 o poročilu Komisije o Turčiji(3),

–  ob upoštevanju pogajalskega okvira EU za Turčijo z dne 3. oktobra 2005, zlasti četrtega in petega odstavka,

–  ob upoštevanju, da je Turčija od 9. avgusta 1949 članica Sveta Evrope, kar jo obvezuje k spoštovanju Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in sodb Evropskega sodišča za človekove pravice,

–  ob upoštevanju članstva Turčije v Organizaciji združenih narodov (OZN) in njenega pristopa k Ustanovni listini OZN, katere ključni smoter je spodbujanje in varovanje človekovih pravic,

–  ob upoštevanju priporočila Komisije z dne 21. decembra 2016 za sklep Sveta o odobritvi začetka pogajanj s Turčijo o sporazumu o razširitvi obsega dvostranskih preferencialnih trgovinskih odnosov in o posodobitvi carinske unije,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker turška vlada še naprej izvaja široke in obsežne represivne ukrepe, ki vplivajo na vse prebivalce Turčije, zlasti na opozicijske stranke in poslanec Velike narodne skupščine Turčije, zaposlene v medijih in novinarje, uradnike v turški vojski, policiji in varnostnih silah ter uradnike, zaposlene v sodstvu in državni upravi;

B.  ker so številni ukrepi, ki se izvajajo, nesorazmerni, v nasprotju s turško notranjo zakonodajo in kršijo zaveze Turčije kot članice Sveta Evrope, so pa tudi v nasprotju z Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah;

C.  ker je Turčija uporabila spodleteli poskus državnega udara julija 2016 kot pretvezo za izvajanje teh ukrepov; ker je EU obsodila spodleteli vojaški udar julija 2016 in priznala, da je treba sodno preganjati odgovorne za ta poskus udara in vpletene vanj; ker je treba ta pregon izvajati ob spoštovanju pravice do pravičnega sojenja in dolžnega pravnega postopanja;

D.  ker so predsednik Erdoğan in predstavniki turške vlade večkrat omenili ponovno uvedbo smrtne kazni; ker obstaja resna zaskrbljenost glede pogojev, v katerih so pridržani in aretirani po poskusu državnega udara, obsežnega odpuščanja državnih uradnikov in ostrih omejitev svobode izražanja ter časopisov in medijev v Turčiji; ker je bilo na podlagi sumljivih utemeljitev aretiranih tudi več državljanov EU;

E.  ker je Beneška komisija Sveta Evrope ocenila, da bi ustavne spremembe, sprejete z referendumom aprila 2017, „uvedle predsedniški režim brez potrebnih zavor in ravnotežja, ki so nujna za preprečitev nastopa avtoritarnega režima“; ker turški zakonski dekreti za izredne razmere vključujejo ukrepe, ki segajo onkraj tistega, kar dopuščajo mednarodni standardi in turška ustava;

F.  ker kaže, da so v turškem sodnem sistemu in izvršni veji oblasti sistemske pomanjkljivosti ter nezmožnost za ustrezno zoperstavljanje političnim pritiskom vlade, kar se v nekaterih primerih kaže skozi zavračanje nižjih sodišč, da bi sledila sodbam ustavnega sodišča;

G.  ker peti odstavek pogajalskega okvira za pristopna pogajanja s Turčijo določa, da lahko Komisija v primeru hudih in vztrajnih kršitev načel svobode, demokracije, spoštovanja človekovih pravic, temeljnih svoboščin in pravne države priporoči prekinitev pogajanj; ker Svet o takšnem priporočilu odloča s kvalificirano večino;

1.  odločno obsoja nesorazmerne represivne ukrepe, ki sta jih sprejela predsednik Erdoğan in turška vlada po spodletelem vojaškem udaru julija 2016, in izraža resno zaskrbljenost glede ustavnih sprememb, ki so bile sprejete s tesno večino na referendumu aprila 2017; ponovno poudarja, da predlagane spremembe ustave ne spoštujejo temeljnih načel ločitve oblasti, ne zagotavljajo zadostnih zavor in ravnotežja ter niso v skladu s københavnskimi političnimi merili, kar zadeva demokracijo, pravno državo, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo manjšin; ponavlja svoje stališče iz novembra 2016 o zamrznitvi pristopnega procesa Turčije in svoje stališče iz julija 2017, da se pristopni proces Turčije prekine, če bodo uveljavljene nespremenjene ustavne spremembe;

2.  ponovno izraža globoko zaskrbljenost zaradi sedanjega slabšanja položaja temeljnih pravic in pravne države v Turčiji ter obsoja samovoljna pridržanja, sodno in upravno nadlegovanje, prepovedi potovanj in druga sredstva, ki se uporabljajo za preganjanje tisočev zagovornikov človekovih pravic, članov neodvisnih organizacij civilne družbe, akademikov in navadnih državljanov;

3.  izraža resno zaskrbljenost zaradi aretacij in nadaljnjega pridržanja zagovornikov človekovih pravic, politikov in civilnodružbenih aktivistov;

4.  zaskrbljeno opaža krhanje sekularnih načel in vrednot, ki jih je Turčija dolgo spoštovala, vedno pogosteje se tudi preganjajo verske in neverske manjšine; poziva turške oblasti, naj spodbujajo in zagotavljajo verski pluralizem in versko svobodo;

5.  je seznanjen, da se z nesorazmernimi represivnimi ukrepi soočajo številni turški državljani, pa tudi državljani EU, vključno s številnimi zaposlenimi v državni upravi in učitelji, ki so bili odpuščeni;

6.  svari pred zlorabo protiterorističnih ukrepov za legitimizacijo kršenja človekovih pravic;

7.  ugotavlja, da je ogroženo jedro turške demokracije, saj so bili preklicani mandati številnih poslancev turškega parlamenta, odvzeta jim je bila poslanska imuniteta in/ali so (bili) pridržani ali aretirani; je seznanjen, da sta bili najbolj na udaru opozicijski Ljudska demokratska stranka (HDP) in Republikanska ljudska stranka (CHP); izraža solidarnost z zakonito izvoljenimi poslanci, ki so pridržani in ustrahovani, ter poziva turške oblasti, naj spoštujejo demokratične mandate, izpustijo pridržane in zagotovijo spoštovanje njihovih pravic do ustrezne obrambe v pravičnih in neodvisnih sodnih postopkih; je seznanjen, da se lokalni uradniki soočajo s podobnimi pritiski;

8.  poudarja, da mora biti Velika narodna skupščina Turčije osrednja institucija turške demokracije in enako zastopati vse državljane; obžaluje visok volilni prag za vstop v skupščino;

9.  izraža resno zaskrbljenost zaradi oženja prostora za svobodo izražanja ter svobodo tiska in medijev v Turčiji, saj so bile številne medijske hiše, tudi spletne, zaprte, cenzurirane ali pa so jih prevzele oblasti, novinarji in delavci v medijih pa so bili pridržani, aretirani ali odpuščeni; opozarja na izjemen pomen svobodnega in neodvisnega tiska za demokratično družbo; poziva turške oblasti, naj izpustijo pridržane novinarje ter sprejmejo nujne in korenite ukrepe za okrepitev in obnovitev svobode tiska in svobode izražanja v državi; ugotavlja, da turška vlada v številnih primerih še vedno ni pojasnila, kakšna je bila pravna podlaga za aretacijo novinarjev, katerim očita nagovarjanje k vstaji in širjenje propagande, povezane s terorističnimi skupinami;

10.  izraža resno zaskrbljenost, ker turške oblasti nadzorujejo družbene medije in ukinjajo uporabniške račune na družbenih medijih; to šteje za dodatno omejevanje svobode izražanja in orodje za zatiranje civilne družbe;

11.  je zaskrbljen zaradi vse večjega omejevanja dejavnosti gibanja za pravice oseb LGBTQI v Turčiji; ponovno poudarja, da gre pri tem za očitno kršenje osebnih svoboščin; izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o kršenju človekovih pravic oseb LGBTQI; poziva turške oblasti, naj v skladu z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah opravijo temeljito preiskavo v zvezi s poročili o slabem ravnanju z LGBTQI zaporniki;

12.  ravno tako izraža resno zaskrbljenost, ker so bili številni sodniki, pravniki ter zagovorniki človekovih pravic in civilnodružbeni aktivisti aretirani ali pridržani, odpuščeni ali pa se soočajo s pritiski oblasti, in poudarja, da so turške oblasti po pravu dolžne spoštovati ustavni red v Turčiji in izpolnjevati obveznosti, ki jih je država sprejela kot članica Sveta Evrope;

13.  meni, da razširjenost kršitev človekovih pravic in načel pravne države ter načrtovana reforma ustave v Turčiji, če bo do nje prišlo, niso v skladu s københavnskimi političnimi merili; zato poziva Komisijo, naj na podlagi četrtega in petega odstavka pogajalskega okvira EU pripravi oceno o tem, kako država izpolnjuje ta politična merila, ter predstavi svoje uradno mnenje o položaju pristopnih pogajanj, skupaj s celovitim razmislekom o prihodnosti odnosov med EU in Turčijo; vztraja, da bi moralo to predstavljati osrednji del naslednjega letnega poročila o napredku Turčije, ki ga bo Komisija objavila aprila 2018;

14.  ponavlja svoje stališče iz novembra 2017, v katerem je pozval k pogojevanju sredstev, namenjenih turškim oblastem v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPAII), z izboljšanjem položaja na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države, oziroma, da se ta sredstva, kjer je to mogoče, preusmerijo k civilnodružbenim organizacijam; ponovno poziva Komisijo, naj pri pregledu sredstev iz instrumenta za predpristopno pomoč upošteva razvoj dogodkov v Turčiji, predstavi pa naj tudi konkretne predloge za povečanje podpore turški civilni družbi;

15.  poziva delegacijo EU v Ankari, naj zagovornikom človekovih pravic zagotovi večjo podporo in jih, kjer je to potrebno in mogoče, podpre v javnosti, zlasti s spremljanjem in opazovanjem sojenj, prošnjami za dovoljenje za obisk v zaporu in podajanjem izjav, v katerih nagovarja turške oblasti na vseh ravneh;

16.  je seznanjen, da so bili prekinjeni ustaljeni stiki med Evropskim parlamentom in Veliko narodno skupščino Turčije; izraža prepričanje, da lahko skupni parlamentarni odbor EU-Turčija spet začne z delom na konstruktiven, odprt in verodostojen način; spominja, da bi v odsotnosti tovrstnih srečanj Evropski parlament lahko razmislil o napotitvi ad hoc delegacij v Turčijo, zlasti za opazovanje in spremljanje sojenj in sodnih postopkov ali z njimi povezanih dogodkov, kot je to počel že poprej v obdobju 2011–2013;

17.  je seznanjen, da je bilo več kot tri milijone sirskih beguncev v Turčiji na splošno dobro sprejetih, a je opaziti znake rastočega nezadovoljstva v odnosu do beguncev; poziva Turčijo, naj pregledno spremlja pogoje v begunskih taboriščih v skladu s standardi človekovih pravic; poziva turške oblasti, naj zagotovijo spoštovanje pravic otrok, zlasti kar zadeva dostop do izobraževanja in zdravstvene oskrbe;

18.  spodbuja Komisijo, Svet Evrope in Beneško komisijo, naj turškim oblastem ponudijo dodatno pravosodno podporo, da bi zavarovali pravilnost sodnih postopkov ter ustrezne in varne pogoje pridržanja za vpletene v poskus vojaškega udara 15. julija 2016; poziva turške oblasti, naj tesno sodelujejo z Beneško komisijo;

19.  poziva k trajni rešitvi kurdskega vprašanja v Turčiji na podlagi miroljubnega, vključujočega in demokratičnega procesa ter izraža prepričanje, da lahko le pravičen politični dogovor prinese stabilnost in blaginjo;

20.  ponovno izraža zaskrbljenost zaradi pridržanja desetin posameznikov, ki so javno kritizirali turško vojaško posredovanje v Siriji ter zlasti nedavne napade na položaje sirskih Kurdov; poudarja, da je bistvenega pomena vključujoč mirovni proces, ki bo vključeval vse ustrezne strani in pri katerem bo proaktivno sodelovala EU;

21.  poudarja, da Turčija sicer ostaja ključni in strateški partner, a bi morali odnosi med EU in to državo temeljiti na določbah o pogojevanju s spoštovanjem demokracije, pravne države in temeljnih pravic, zlasti kar zadeva razširitev carinske unije, usmerjeni pa bi morali biti tudi v množenje medčloveških stikov, kot so izmenjave študentov, ter znanstveno in univerzitetno sodelovanje prek poenostavitve vizumskih postopkov; vztraja, da liberalizacija vizumskega režima temelji na izpolnitvi vseh 72 referenčnih meril iz načrta za liberalizacijo vizumskega režima;

22.  poudarja, da mora Turčija izpolnjevati obveznosti svojega članstva v Svetu Evrope; poudarja, da to vključuje jasno zavračanje smrtne kazni; spominja, da bi ponovna uvedba smrtne kazni privedla do samodejne prekinitve pristopnih pogajanj; poudarja, da Evropsko sodišče za človekove pravice predstavlja vez Turčije z Evropo; zato poziva turško vlado, naj spoštuje in izvršuje njegove sodbe;

23.  poziva, naj se ta resolucija prevede v turščino;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje vladi in parlamentu Turčije, državam članicam, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0423.

(2)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0450.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0306.

Zadnja posodobitev: 7. februar 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov