Postopek : 2018/2626(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0139/2018

Predložena besedila :

B8-0139/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/03/2018 - 10.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0090

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 339kWORD 55k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0139/2018
12.3.2018
PE616.084v01-00
 
B8-0139/2018

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Siriji (2018/2626(RSP))


Victor Boştinaru, Elena Valenciano v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Siriji (2018/2626(RSP))  
B8-0139/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti zadnje resolucije z dne 18. maja 2017 o strategiji EU za Sirijo(1),

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 2401 (2018) z dne 24. februarja 2018 o prekinitvi ognja v Siriji ter prejšnjih ustreznih resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov o konfliktu v Sirski arabski republiki, zlasti resolucij 2118 (2013), 2139 (2014), 2165 (2014), 2191 (2014), 2199 (2015), 2254 (2015), 2258 (2015), 2268 (2016), 2328 (2016), 2332 (2016) in 2336 (2016),

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (podpredsednice/visoke predstavnice) Federice Mogherini in komisarja za humanitarno pomoč in krizno upravljanje Hristosa Stilianidisa (Christos Stylianides) z dne 20. februarja 2018 o humanitarnih razmerah v Vzhodni Guti in Idlibu v Siriji,

–  ob upoštevanju resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov 2393 (2017) z dne 19. decembra 2017 o dovoljenju za čezmejno dostavo pomoči in dostavo pomoči prek front v Siriji,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice z dne 25. novembra 2017 o konferenci sirske opozicije v Riadu,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice z dne 9. julija 2017 o premirju v Siriji,

–  ob upoštevanju izjave sopredsedujočih o konferenci z naslovom „Podpiranje prihodnosti Sirije in širše regije“ z dne 5. aprila 2017,

–  ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2017 z naslovom „Elementi strategije EU za Sirijo“ (JOIN(2017)0011) in zaključkov Sveta o Siriji z dne 3. aprila 2017, ki skupaj tvorijo novo strategijo EU za Sirijo,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o omejevalnih ukrepih EU za odgovorne za nasilno zatiranje prebivalstva v Siriji, vključno z zadnjim sklepom z dne 26. februarja 2018(2),

–  ob upoštevanju poročil neodvisne mednarodne preiskovalne komisije za Sirsko arabsko republiko, ki jo je ustanovil Svet OZN za človekove pravice, in resolucij Sveta OZN za človekove pravice o Sirski arabski republiki,

–  ob upoštevanju Ustanovne listine Združenih narodov in vseh konvencij Združenih narodov, ki jih je podpisala Sirija,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic ter drugih pogodb in instrumentov OZN na področju človekovih pravic, vključno s Konvencijo OZN o otrokovih pravicah,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se sirski sedemletni državljanski konflikt nadaljuje kljub ponovljenemu mednarodnemu prizadevanju, da bi dosegli premirje in postavili temelje za rešitev, ki bi jo dosegli s pogajanji; ker so posledično humanitarne razmere v državi še vedno katastrofalne; ker okrog 5,6 milijona ljudi v 1244 skupnostih nujno potrebuje pomoč, med njimi tudi 2,9 milijona ljudi na težko dostopnih in obleganih območjih,

B.  ker so Združeni narodi poročali, da je bilo zaradi silnih napadov vladnih sil, ki so jim pomagale ruske sile in milice, ki jih podpira Iran, skoraj 100.000 civilistov prisiljenih zapustiti številne skupnosti v južnem in jugovzhodnem delu idlibske province; ker to območje za umiritev razmer verjetno ne bo več dolgo obstalo, v kratkem pa bi ga lahko napadel sirski režim, kar lahko povzroči še eno humanitarno katastrofo,

C.  ker so območja in mesta, kot so Vzhodna Guta, Jarmuk, Fua in Kefraja, že dolgo blokirana, kar ima hude posledice za civilno prebivalstvo, saj to onemogoča trajno dostavo humanitarne pomoči; ker je sirski režim z zavezniki v zadnjih tednih silno in vsepovprek bombardiral Vzhodno Guto, ki ima po ocenah 400.000 prebivalcev, kljub temu, da šteje za območje za umiritev razmer, pri čemer so bile poškodovane šole in zdravstvene ustanove, domnevno pa je bilo uporabljeno tudi kemično orožje; ker so razmere v Vzhodni Guti tako kritične, da je generalni sekretar Združenih narodov António Guterres območje označil za pekel na zemlji,

D.  ker je onemogočanje dostopa civilistom do osnovnih živil in zdravil nesprejemljiva metoda bojevanja, ki je prepovedana z mednarodnim humanitarnim pravom; ker je oviranje prizadevanj za evakuacijo, dostavo humanitarne pomoči in zdravstveno oskrbo očitna kršitev mednarodnega humanitarnega prava in več resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov,

E.  ker je bilo po ocenah samo v prvih dveh mesecih leta 2018 v Siriji ubitih ali ranjenih 1000 otrok; ker se na območjih pod nadzorom IS civilisti uporabljajo kot živi ščit, otroci pa se novačijo in vključujejo v teroristične dejavnosti,

F.  ker je bilo v poročilu Sklada OZN za prebivalstvo iz leta 2017 z naslovom „Voices from Syria 2018 – Assessment Findings of the Humanitarian Needs Overview“ (Glasovi iz Sirije 2018 – ugotovitve iz ocene pregleda humanitarnih potreb) razkrito, da je znatno število sirskih žensk in deklet redno izpostavljenih spolnemu izkoriščanju, prisilnim porokam in drugim nesprejemljivim zlorabam v zameno za pomoč; ker so te zlorabe v krogih OZN znane že vsaj od leta 2015; ker je ta praksa še posebej razširjena na območjih, kjer sirski režim ovira dostop organizacijam za pomoč, ženske in dekleta pa so se za pomoč prisiljene zanašati na tretje osebe in lokalne akterje,

G.  ker je turška operacija Oljčna vejica v afrinski provinci, ki je pod kurdskim nadzorom, dodala novo razsežnost konfliktu v Siriji, s tem pa odprla dodatna humanitarna vprašanja in razloge za skrb zaradi negativnih vplivov na krhko notranje ravnovesje v Siriji in/ali na prizadevanje za rešitev, ki bi jo dosegli s pogajanji; poudarja, da se je že poročalo o visokem številu civilnih žrtev in da je na stotine civilistov v življenjski nevarnosti; ker je EU jasno izrazila te pomisleke in pozvala Ankaro, naj ustavi ofenzivo, ter poudarila, da je treba predvsem poraziti teroristične organizacije s seznama OZN,

H.  ker se EU še naprej zavzema za uspeh pogajanj, ki potekajo pod okriljem posebnega odposlanca OZN za Sirijo in so znana pod imenom ženevski proces; ker EU še naprej podpira ta proces, tudi prek organizacije druge bruseljske konference o podpori prihodnosti Sirije in širše regije, ki bo predvidoma potekala 24. in 25. aprila 2018,

I.  ker bi lahko dogovora med EU in Jordanijo ter med EU in Libanonom spremenila način obravnave razseljenih beguncev in spodbudila politične reforme, da se poveča zaščitni prostor za begunce v državah gostiteljicah; ker njuno izvajanje kljub vsemu zaostaja,

J.  ker je vojna porušila fizično in socialno infrastrukturo Sirije, vključno s hišami, šolami, bolnišnicami in sistemi oskrbe z vodo; ker je nevarnost eksplozij – mine in neeksplodirane bombe – prisotna v velikem delu države in ker nasilje na podlagi spola še naprej prežema življenja žensk in deklet; ker zato trenutno še ni pogojev za varno in dostojno vrnitev sirskih beguncev,

K.  ker razmere v Siriji in odsotnost celovite, resnične in vključujoče politične tranzicije še naprej onemogočajo polno izvajanje strategije EU za Sirijo, kar velja zlasti za znatno pomoč, ki jo Unija lahko nudi za obnovo države,

1.  globoko obžaluje nepopisne grozote, ki se po sedmih letih državljanske vojne še vedno dogajajo v Siriji; poziva k polnemu izvajanju ženevskega sporočila in resolucije Varnostnega sveta OZN 2254 z dne 18. decembra 2015, ki sta postavila temelje za prihodnjo rešitev konflikta po mirni poti; odločno podpira ženevski proces kot mednarodno dogovorjen in vključujoč forum za razpravljanje o glavnih političnih vidikih sirske krize in dosego trajnega miru na podlagi nove ustave in demokratičnih volitev, ki bodo potekale pod nadzorom OZN;

2.  odločno obsoja težko in vsesplošno ofenzivo proti Vzhodni Guti ter domnevno uporabo klorovega plina v napadu; poziva k takojšnji prekinitvi ognja in polnemu spoštovanju soglasno sprejete resolucije Varnostnega sveta OZN 2401 (2018), ki zahteva, da vse strani, zlasti pa sirski režim in njegovi zavezniki, takoj prekinejo ogenj za najmanj 30 zaporednih dni, da se zagotovi trajni humanitarni premor in omogočita življenjsko pomembna humanitarna pomoč in zdravstvena evakuacija bolnih in ranjenih;

3.  poziva Rusijo, Iran in Turčijo kot poroke za sporazume o umiritvi razmer (proces iz Astane), naj svoj vpliv na sirski režim izkoristijo za umiritev razmer v Vzhodni Guti in zagotovijo spoštovanje premirja na vseh območjih za umiritev razmer, tudi v Idlibu, kot je to zahtevala že podpredsednica Komisije/visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko (podpredsednica/visoka predstavnica) Federica Mogherini v svojem pismu ministrom za zunanje zadeve teh treh držav, ki ga je poslala po seji sveta za zunanje zadeva 26. februarja 2018; je seznanjen z odločitvijo Rusije, Irana in Turčije, da bo aprila potekalo novo vrhunsko srečanje, kjer se bo razpravljalo o Siriji in morebitnih ukrepih v regiji; poudarja, da ukrepi nikakor ne smejo biti v nasprotju s pogovori pod okriljem OZN/ženevskim procesom ali jih ogrožati;

4.  je še vedno zelo zaskrbljen zaradi razmer v Afrinu, tudi zaradi morebitnega spopada med turškimi silami in Bašarjem Al Asadom ali ruskimi silami ter naraščajočih napetosti z ZDA; se pridružuje stališču podpredsednice/visoke predstavnice, da odprtje novih front v Siriji ni v interesu turške varnosti, in ponovno svari pred nadaljnjim slabšanjem humanitarnih kriznih razmer v državi;

5.  poziva k takojšnji prekinitvi operacije Oljčna vejica, ki je bila sprva utemeljena z varnostnimi vprašanji, njen obseg in domet pa omejena, vendar se je zdaj izkazala za nesorazmeren ukrep; zahteva polno spoštovanje humanitarnega prava, vključno z zaščito civilistov; poudarja, da bi se morale vojaške operacije osredotočiti na boj proti terorističnim organizacijam s seznama OZN, in opozarja, da najnovejša resolucija Varnostnega sveta OZN – 2401 (2018) – poziva k premirju v Siriji, kar velja tudi za Afrin; poleg tega poudarja, da ta resolucija kurdskih enot YPG ni vključila med teroristične organizacije, ki so legitimna tarča, in da so sile kurdskih enot YPG v Afrinu že izrazile pripravljenost, da sprejmejo premirje;

6.  ponovno poziva k zagotovitvi varnega, pravočasnega in neoviranega dostopa humanitarnih delavcev na celotnem ozemlju Sirije in pozdravlja resolucijo Varnostnega sveta OZN 2393 (2017), ki je za naslednjih 12 mesecev (do 10. januarja 2019) podaljšala dovoljenje za čezmejni humanitarni dostop in humanitarni dostop prek front do Sirije;

7.  poudarja, da se v resoluciji sirske oblasti in vse strani pozivajo, naj izpolnijo obveznosti, ki jim jih nalaga mednarodno humanitarno pravo, in opozarja, da je lahko odrekanje dostopa za pomoč označeno za vojni zločin ali hudodelstvo zoper človečnost; obžaluje, da sta se Rusija in Kitajska vzdržali glasovanja, namesto da bi glasovali za resolucijo, in da sta sirski režim in ruska vlada izrazila zadržke v zvezi s prihodnjimi podaljšanji; spodbuja Organizacijo združenih narodov in njene izvajalske partnerje, naj si še naprej prizadevajo za povečanje humanitarne pomoči na težko dosegljivih in obleganih območjih, vključno s kar se da učinkovitim prečkanjem meje v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN 2165;

8.  močno obžaluje ponovni ruski veto v Varnostnem svetu in da ni bil dosežen noben dogovor o podaljšanju mandata skupnega preiskovalnega mehanizma OPCW v okviru OZN, še preden se je ta 17. novembra 2017 končal; meni, da je tak odnos stalne članice Varnostnega sveta, ki ima posebno odgovornost za ohranjanje mednarodnega miru, sramoten; poudarja, da je oviranje mednarodnih preiskav v očeh sveta prej znak krivde kot česar koli drugega;

9.  poudarja, da za grozovite zločine v Siriji ne bi smelo biti prostora ne za strpnost ne za nekaznovanost; ponovno poziva k neodvisnim, nepristranskim, temeljitim in verodostojnim preiskavam in pregonu odgovornih ter podpira delo mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za mednarodne zločine, ki so bili v Sirski arabski republiki zagrešeni od marca 2012 dalje; je seznanjen in zadovoljen z odločitvijo EU, da mehanizem prek instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru z 1,5 milijona evri finančno podpre; kljub temu poudarja, da bo podpora potrebna tudi po koncu 18-mesečnega programa; poudarja, kako je pomembno, da države članice izpolnijo svoje zaveze, in pričakuje da bo vprašanje financiranja mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma obravnavano in rešeno na drugi bruseljski konferenci o podpori prihodnosti Sirije in širše regije; poziva tudi k podpori organizacij civilne družbe in nevladnih organizacij, ki zbirajo in pomagajo ohranjati dokaze o kršitvah človekovih pravic in humanitarnega prava;

10.  ponovno poudarja, da podpira načelo splošne sodne pristojnosti v boju proti nekaznovanju, in pozdravlja ukrepe, ki so jih v ta namen sprejele številne države članice EU; ponovno poziva EU in njene države članice, naj – do uspešne predaje zadeve Mednarodnemu kazenskemu sodišču – v tesnem sodelovanju s podobno mislečimi državami, preučijo možnost ustanovitve sodišča za vojne zločine v Siriji;

11.  pozdravlja, da sta bila dva sirska ministra, imenovana januarja 2018 in odgovorna za represivne ukrepe proti sirskemu ljudstvu, 26. februarja 2018 vključena na seznam oseb, za katere veljajo omejevalni ukrepi EU proti sirskemu režimu; poudarja, kako pomembno je, da države članice v celoti spoštujejo Sklep Sveta 2011/273/SZVP in izvajajo sankcije;

12.  je zgrožen nad poročili o ženskah in dekletih, ki jih razdeljevalci pomoči, tretji akterji in lokalni uradniki, ki razdeljujejo pomoč v imenu humanitarnih organizacij in agencij, izsiljujejo in spolno zlorabljajo; odločno izjavlja, da so ta dejanja nedopustna; poziva k temeljiti preiskavi in poudarja, da morajo biti vsi odgovorni kaznovani;

13.  pozdravlja izjemno solidarnost Jordanije, Libanona in Turčije z begunci in podpira finančno podporo EU za nujne potrebe beguncev in njihovih gostiteljskih skupnosti; poudarja, kako pomembno je, da države članice povečajo finančno podporo za države gostiteljice, in pozdravlja dejstvo, da bo druga bruseljska konferenca o podpori prihodnosti Sirije in širše regije namenjena nudenju večje podpore mednarodne skupnosti državam gostiteljicam beguncev;

14.  izraža zaskrbljenost zaradi domnevne vrnitve 66.000 beguncev v Sirijo v letu 2017 in poudarja, da je treba v celoti spoštovati načelo nevračanja; poudarja, da Sirija ni varna za vračanje beguncev in da EU tega vračanja ne sme podpreti; ponovno poziva države članice EU, naj izpolnjujejo lastne zaveze, tudi tiste iz Newyorške deklaracije, in zagotovijo delitev odgovornosti, da se sirskim beguncem, ki bežijo pred vojno v Siriji, ponudi zaščita onkraj neposrednega sosedstva, tudi s pomočjo preselitve in programov humanitarnega sprejema;

15.  poziva k največji možni podpori najbolj ranljivim skupinam v Siriji in sosednjih državah, zlasti ženskam, otrokom, invalidom, starejšim, manjšinam in osebam LGBTI; poudarja, da bi EU morala sirskim otrokom in mladim zajamčiti dobro izobraževanje in poklicno usposabljanje, da se bodo lahko brez težav ponovno vključili v družbo;

16.  odločno obsoja uporabo otrok v spopadih in terorističnih napadih; poudarja, da nič ne more utemeljiti napadov na šole, igrišča, bolnišnice ali druge zdravstvene ustanove in gosto poseljena območja;

17.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic EU, OZN, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo in vsem stranem, udeleženim v konfliktu, ter naj zagotovi prevod tega besedila v arabščino.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0227.

(2)

UL L 54I, 26.2.2018, str. 8.

Zadnja posodobitev: 14. marec 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov