Postopek : 2018/2626(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0141/2018

Predložena besedila :

B8-0141/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/03/2018 - 10.12
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 247kWORD 52k
12.3.2018
PE616.086v01-00
 
B8-0141/2018

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Siriji (2018/2626(RSP))


Fabio Massimo Castaldo, Isabella Adinolfi v imenu skupine EFDD

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Siriji (2018/2626(RSP))  
B8-0141/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave podpredsednice Evropske komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini in komisarja Hristosa Stilianidisa z dne 6. marca 2018 o razmerah na območju Vzhodne Gute in drugje v Siriji,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice v imenu EU z dne 23. februarja 2018 o Siriji: pokol v Vzhodni Guti je treba nemudoma ustaviti,

–  ob upoštevanju najnovejšega poročila neodvisne mednarodne preiskovalne komisije o Sirski arabski republiki pri OZN,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za zunanje zadeve z dne 26. februarja 2018,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice v imenu EU z dne 21. decembra 2017 o Siriji,

–  ob upoštevanju izjave visoke predstavnice v imenu EU z dne 24. novembra 2017 o preiskavah uporabe kemičnega orožja v Siriji,

–  ob upoštevanju izjave o stanju človekovih pravic v Turčiji in razmerah v Afrinu v Siriji, ki jo je na plenarnem zasedanju 6. februarja 2018 podala podpredsednica/visoka predstavnica Federica Mogherini,

–  ob upoštevanju strategije EU o Siriji,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji,

–  ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,

–  ob upoštevanju ustreznih resolucij varnostnega sveta OZN, vključno z resolucijama 2401 (2018) in 2254 (2015),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se razmere v Siriji po osmih letih konflikta kljub uradnemu porazu Islamske države še naprej slabšajo; ker so razmere v zadnjih nekaj mesecih še posebej zaskrbljujoče, zlasti v Vzhodni Guti, Afrinu in Idlibu;

B.  ker se območje Vzhodne Gute, kjer je predmestje sirskega glavnega mesta Damaska in kjer živi skoraj 400.000 ljudi ter ki je v glavnem pod nadzorom uporniških sil, v zadnjih tednih sooča z obleganjem in intenzivnimi napadi vladnih sil predsednika Bašarja al Asada, v katerih je življenje izgubilo več kot 800 ljudi, več tisoč pa je poškodovanih; ker naj bi vlada predsednika Asada v teh napadih uporabila kemično orožje, saj so se pri številnih pacientih, ki so jih zdravili v bolnišnici, ki jo podpira Fundacija ameriškega medicinskega združenja v Siriji (SAMS), pojavili simptomi, ki so nakazovali, da so bili izpostavljeni kemičnim spojinam; ker je Organizacija za prepoved kemičnega orožja takoj začela preiskovati napade;

C.  ker je varnostni svet OZN 25. februarja 2018 soglasno sprejel resolucijo 2401 o humanitarnih razmerah v Siriji, v kateri je zahteval takojšnje prenehanje spopadov in vzpostavitev humanitarnega premirja za najmanj 30 dni, da se lahko varno in neovirano dostavi humanitarna pomoč in izvede medicinska evakuacija civilistov, ki nujno potrebujejo medicinsko oskrbo; ker je ruski predsednik Vladimir Putin pozval, naj se na obleganih območjih vsak dan za pet ur prekine sovražnost;

D.  ker so oborožene skupine v Vzhodni Guti varnostnemu svetu OZN obljubile, da bodo spoštovale resolucijo Varnostnega sveta 2401 in sprejele premirje, medtem ko se druga stran, tj. vlada predsednika Asada, temu ni zavezala; ker do danes ni bilo doseženega napredka na terenu pri izvajanju premirja, saj Asadova vlada nadaljuje napade in očitno krši resolucijo 2401;

E.  ker je bil v ponedeljek, 5. marca 2018, prvič od 14. februarja 2018 humanitarnemu konvoju pod okriljem Združenih narodov (v sodelovanjem z odborom Rdečega križa in Sirskim arabskim rdečim polmesecem) dovoljen vstop na območje Vzhodne Gute; ker so sirske oblasti kljub temu dovoljenju odstranile nekatere pošiljke zdravil in medicinskih pripomočkov, ki bi jih bilo treba dostaviti, nenehno obstreljevanje vladnih sil pa je onemogočalo dostavo vseh pošiljk, tako da 15 od 46 tovornjakov ni moglo v celoti raztovoriti humanitarnih pošiljk; ker so bili Združeni narodi in njihovi partnerji prisiljeni nemudoma evakuirati svoje humanitarne delavce;

F.  ker so Asadovi ukrepi v Vzhodni Guti le najnovejši primer strategije, ki jo je že uporabil na drugih območjih v državi in vključuje napade na območja, ki so v glavnem v rokah upornikov, da bi otežil življenje tamkajšnjemu civilnemu prebivalstvu, in pri tem uničuje bolnišnice, šole, mošeje in javno infrastrukturo, da bi uporniki izgubili voljo in se ne bi bili sposobni boriti in da bi civiliste spodbudil k sodelovanju z vlado;

G.  ker se obenem ponovno stopnjuje nasilje v idlibskem guvernoratu, saj Asadova vlada in Rusija stopnjujeta bombne napade, poleg tega prihaja do sporov različnih strani na terenu, kar vodi v humanitarno katastrofo in ponovni porast notranje razselitve, po poročanjih naj bi namreč več kot 250.000 civilistov bežalo pred spopadi;

H.  ker je Turčija napovedala, da bo na devetih lokacijah v bližini Idliba in Afrina ter vzhodneje na severu Sirije, ki je pod nadzorom Ankare, vzpostavila taborišča za nastanitev 170.000 sirskih beguncev;

I.  ker je Turčija 20. januarja 2018 na območju Afrina začela operacijo Oljčna vejica proti Kurdom in Sirskim demokratičnim silam, ki jih vodijo milice sirskih Kurdov; ker naj bi po podatkih Sirskega observatorija za človekove pravice v bombnih napadih in obstreljevanjih, ki so jih izvedle turške sile, umrlo najmanj 149 civilistov, več sto pa naj bi bilo ranjenih;

J.  ker je zaradi te turške operacije v Siriji razseljenih na deset tisoče prebivalcev enklave Afrin, ki je pod nadzorom Kurdov, poleg tega se pojavljajo skrb vzbujajoča poročila o smrtnih žrtvah med civilisti, mučenju in pohabljanju v Afrinu; ker je bilo 100 od 306 vasi na območju Afrina 4. marca 2018 zavzetih, iz izjav turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdogana pa je jasno razvidno, da namerava Turčija nadaljevati napade in vstopiti v osrednji Afrin; ker naj bi turške oborožene sile po sprejetju resolucije Varnostnega sveta 2401 po poročanjih zaostrile napade v Afrinu;

K.  ker so ženevski pogovori pod vodstvom OZN na mrtvi točki, prav tako niso bila vzpostavljena območja za umiritev razmer, dogovorjena septembra 2017 v okviru astanskega procesa; ker verodostojni politični dogovor, dosežen med sirskimi stranmi pod okriljem OZN, ostaja edina možnost za mirno prihodnost Sirije;

L.  ker varnostni svet OZN novembra 2017 ni podaljšal Skupnega preiskovalnega mehanizma OPCW v okviru OZN, saj je Rusija vložila veto in namesto tega januarja predlagala svojo resolucijo za začetek preiskave o uporabi kemičnega orožja, ki pa je ni predložila v glasovanje;

M.  ker je danes 257 oseb in 67 subjektov v Siriji predmet evropskih sankcij; ker bodo ti ukrepi v veljavi do 1. junija 2018;

N.  ker bo 24. in 25. aprila 2018 v Bruslju potekala druga ministrska konferenca o podpiranju prihodnosti Sirije in širše regije (druga bruseljska konferenca); ker so bile med konferenco v Bruslju leta 2017 sprejete zgodovinske zaveze v višini 5,6 milijard EUR; ker so dve tretjini teh zavez sprejele EU in države članice;

O.  ker so EU in države članice glavne donatorice v mednarodnem odzivu na sirsko krizo, in sicer so od začetka konflikta za humanitarno, razvojno, gospodarsko in stabilizacijsko pomoč Sircem v Siriji in sosednjih državah skupaj namenile več kot 10 milijard EUR;

1.  je izjemno zaskrbljen zaradi nadaljnjega slabšanja razmer v Siriji in zlasti zaradi porasta nasilja v številnih predelih države, denimo v Vzhodni Guti, Afrinu in Idlibu, ki so le najnovejši primeri v osemletnem konfliktu, zaradi katerega je življenje izgubilo že 400.000 ljudi, več kot šest milijonov oseb je notranje razseljenih, pet milijonov pa je beguncev;

2.  pozdravlja soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta 2401, saj je to bistveno, da se dostavi še kako potrebna humanitarna pomoč, vendar obžaluje, da se kljub pozivom k takojšni prekinitvi ognja spopadi v Vzhodni Guti, Afrinu in drugih predelih Sirije kar nadaljujejo; odločno obsoja nadaljnje napade, ki jih v Vzhodni Guti izvaja Asadova vlada in s tem krši resolucijo Varnostnega sveta 2410, in nezakonito posredovanje Turčije na severu Sirije;

3.  poziva vse strani, naj nemudoma v celoti izvršijo resolucijo Varnostnega sveta 2401 in naj zagotovijo varen in neoviran dostop humanitarnim konvojem, zlasti na oblegana območja, da bodo lahko v skladu z načelom nevtralnosti humanitarne pomoči, dostavili pošiljke nujne pomoči, vključno z zdravili in medicinskimi pripomočki;

4.  opominja vse strani v konfliktu, da so v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom s področja človekovih pravic ves čas dolžne ščititi civiliste in civilno infrastrukturo in da je njihova osnovna odgovornost, da poskrbijo za potrebno zaščito vseh humanitarnih organizacij, delavcev, objektov in drugih sredstev nujne pomoči; odločno obsoja vsakršno uporabo taktike obleganja, s katerimi se povzroča stradanje sirskih civilistov in preprečuje dostop humanitarne pomoči ter se načrtno napadajo bolnišnice in druga civilna infrastruktura; poziva Asadovo vlado, naj v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 2401 takoj ustavi napade v Vzhodni Guti in konvojem humanitarne pomoči omogoči neoviran dostop, brez blokad, omejevanja ali zavlačevanja kot v primeru konvoja OZN 5. marca 2018;

5.  pozdravlja, da Organizacija za prepoved kemičnega orožja preiskuje domnevno uporabo kemičnega orožja v Vzhodni Guti; obžaluje, da Varnostni svet novembra 2017 ni podaljšal skupnega preiskovalnega mehanizma in poziva vse strani v Varnostnem svetu, naj dosežejo dogovor o vzpostavitvi novega neodvisnega preiskovalnega mehanizma, ki bo lahko nepristransko, neodvisno in strokovno deloval; je seznanjen s francosko pobudo o mednarodnem partnerstvu proti nekaznovanosti za uporabo kemičnega orožja; odločno obsoja vsako uporabo kemičnega orožja;

6.  ponovno poudarja, da se lahko konflikt reši le na političen način v okviru ženevskega procesa pod okriljem OZN in v skladu z resolucijo Varnostnega sveta 2254; poziva posebnega odposlanca OZN za Sirijo Staffana de Misturo, naj podvoji svoja prizadevanja za oživitev pogovorov, ki so trenutno na mrtvi točki; meni, da lahko pogovori iz Astane pripomorejo k napredku trajnih pogovorov med sirskimi stranmi v Ženevi, vendar ugotavlja, da območja za umiritev razmer, o katerih so se dogovorili septembra 2017 v Astani, niso bila nikoli vzpostavljena;

7.  poziva tri garante v okviru astanskega procesa za Sirijo, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe za dejansko vzpostavitev območij za umiritev razmer, kot je bilo določeno v pogovorih v Astani, in naj pripomorejo k spoštovanju premirja, določenega v resoluciji Varnostnega sveta 2401; poziva tudi mednarodne in regionalne akterje, naj dobronamerno ukrepajo in storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi pripomogli k politični rešitvi konflikta, in naj ne sprejemajo pobud, ki utegnejo škodovati tej možnosti;

8.  poziva Turčijo, naj spoštuje resolucijo Varnostnega sveta 2401 in naj nemudoma začne spoštovati 30-dnevno prekinitev ognja, določeno v resoluciji z namenom, da bi trajno ustavili njene nezakonite napade v Afrinu in na drugih sirskih ozemljih; poziva mednarodno skupnost, naj v zvezi s tem pritisne na predsednika Erdogana, saj operacija Oljčna vejica nima veljavne pravne podlage, njen geostrateški cilj pa ni boj proti terorizmu ali ubranitev turške meje, temveč preprečevanje ustanovitve de facto neodvisne kurdske države na severu Sirije;

9.  je osupel nad poročilom preiskovalne komisije OZN o Siriji, v katerem je navedeno, da je nasilje med julijem 2017 in januarjem 2018 močno narastlo; najostreje obsoja sistematične kršitve, ki so jih v Siriji zagrešili Asadova vlada in drugi akterji, in je prav tako, kot je navedeno v poročilu, zaskrbljen nad tem, da storilci kaznivih dejanj in kršitev, vključno z domnevno uporabo kemičnega orožja, z vseh strani konflikta ne odgovarjajo za svoja dejanja in so popolnoma nekaznovani; poziva Evropski svet in države članice, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, in uporabijo vsa razpoložljiva sredstva, da zagotovo ne bo prostora za nekaznovanost in da bodo storilci vojnih hudodelstev ter kršitelji človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava odgovarjali za svoja dejanja in bodo deležni ustreznih sankcij;

10.  opominja Asadovo vlado in druge strani, da tudi v okviru boja proti terorizmu ni upravičeno kolektivno kaznovati civilnega prebivalstva z obleganjem, stradanjem, vsesplošnim bombardiranjem in obstreljevanjem ter odrekanjem medicinske in humanitarne pomoči in da lahko ta dejanja pomenijo vojna hudodelstva; v celoti podpira neodvisno preiskavo kršitev, storjenih v Vzhodi Guti, Afrrinu in Idlibu, ki jo je začel OZN, in poziva mednarodno skupnost k podpori;

11.  pozdravlja drugo konferenco, ki jo bo EU gostila 24. in 25. aprila v Bruslju, saj je to pomembno, da se sirski konflikt ohrani na vrhu mednarodne agende; poudarja, da je konferenca namenjena izražanju politične podpore ženevskemu procesu in možnosti za spravo v Siriji ter zagotavljanju ekonomske podpore Sircem, ki jo potrebujejo, pa tudi državam, ki so sprejele sirske begunce;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, Združenim narodom in vsem stranem v konfliktu in naj zagotovi prevod tega besedila v arabski jezik.

Zadnja posodobitev: 14. marec 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov