PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Siriji
12.3.2018 - (2018/2626(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Barbara Lochbihler, Bodil Valero, Bart Staes, Igor Šoltes, Ernest Urtasun, Yannick Jadot, Molly Scott Cato, Judith Sargentini, Heidi Hautala, Helga Trüpel v imenu skupine Verts/ALE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0139/2018
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti resolucije z dne 18. maja 2017 o strategiji EU za Sirijo[1],
– ob upoštevanju konvencij OZN o človekovih pravicah, katerih podpisnica je Sirija,
– ob upoštevanju ženevskih konvencij iz leta 1949 in njihovih dodatnih protokolov,
– ob upoštevanju ženevskega sporočila iz leta 2012,
– ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta OZN o Siriji, zlasti resolucije št. 2401 (2018) z dne 24. februarja 2018 in resolucije št. 2139 (2014) z dne 22. februarja 2014,
– ob upoštevanju sklepov Sveta o Siriji, zlasti sklepov z dne 3. aprila 2017 o sprejetju strategije EU za Sirijo,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko o Siriji,
– ob upoštevanju poročil neodvisne mednarodne preiskovalne komisije za Sirsko arabsko republiko, ki jo je ustanovil Svet OZN za človekove pravice, in resolucij Sveta OZN za človekove pravice o Siriji, tudi resolucije z dne 5. marca 2018 o poslabšanju razmer na področju človekovih pravic v Vzhodni Guti,
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. A–71/248 z dne 21. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki,
– ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je vojna v Siriji prerasla v eno najhujših humanitarnih kriz v novejši zgodovini in ima uničujoče posledice za sirsko prebivalstvo; ker ima ta konflikt, ki ga podpirajo in zaostrujejo zunanji akterji, vse močnejši destabilizacijski učinek na širšo regijo in druga območja;
B. ker je od začetka konflikta v Siriji leta 2011 življenje izgubilo že več kot 400.000 ljudi, med njimi največ civilistov; ker 13,1 milijona prebivalcev nujno potrebuje humanitarno pomoč, mednje pa spada tudi več kot 6 milijonov razseljenih oseb in več kot 2,9 milijona oseb na obleganih in težko dostopnih območjih, vključno s palestinskimi begunci; ker je bilo več kot 5 milijonov Sircev prisiljeno zatočišče poiskati v tujini, zlasti v sosednjem Libanonu, Jordaniji in Turčiji;
C. ker morajo vojskujoče se strani v skladu z mednarodnim pravom sprejeti ustrezne ukrepe za zaščito civilistov in civilne infrastrukture; ker so vse strani, vpletene v konflikt, zlasti pa sirski režim in njegovi ruski ter iranski zavezniki, zagrešile hude kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava; ker so preiskovalna komisija OZN za Sirijo, generalni sekretar OZN in visoki komisar OZN za človekove pravice izjavili, da so bila v Siriji zagrešena hudodelstva zoper človečnost in vojna hudodelstva;
D. ker kršitve, storjene v okviru konflikta v Siriji, vključujejo izvensodne poboje, mučenje in slabo ravnanje, prisilna izginotja, množične in samovoljne aretacije, ciljno usmerjene, nediskriminatorne napade na civiliste, kolektivno kaznovanje, napade na zdravstveno osebje ter odrekanje hrane in vode; ker naj bi bil Asadov režim odgovoren za množična obešanja, mučenje in izvensodne poboje v ustanovah za pridržanje, pa tudi za uporabo napadov s kemičnim orožjem na civilne tarče; ker so ta hudodelstva doslej ostala nekaznovana;
E. ker nevarnost, da se konflikt razširi na celotno regijo, ostaja velika, zlasti zaradi vse večjega vključevanja regionalnih akterjev, vključno s Turčijo, ki je 20. januarja 2018 začela vojaško ofenzivo proti kurdskim silam v severni provinci Afrin, in Izraelom, ki je 7. februarja 2018 izvedel letalske napade na sirske vojaške cilje; ker je administracija ZDA februarja 2018 napovedala, da namerava ohraniti svoje čete v Siriji za nedoločen čas;
F. ker se je stopnja nasilja v nekaterih delih države sicer zmanjšala, se pa resni spopadi nadaljujejo drugje, zlasti na dveh območjih, ki jih v večini nadzirajo džihadisti, v Vzhodni Guti in Idlibu; ker Asadov režim ob podpori ruskih in iranskih zaveznikov izvaja težko vojaško ofenzivo in pogoste bombne napade na te enklave, kar ima za posledico na stotine smrtnih žrtev med civilisti; ker je Asadov režim sile v Vzhodni Guti obtožil, da so obstreljevale civilna območja v Damasku; ker so se humanitarne razmere za 400.000 ljudi v Vzhodni Guti, ki je oblegano območje že več kot pet let, v zadnjih tednih poslabšale, pri čemer so se močno povečali vsesplošni bombni napadi in ciljno usmerjeni napadi na bolnišnice in drugo civilno infrastrukturo; ker se je poročalo o uporabi kemičnega orožja;
G. ker je varnostni svet OZN 24. februarja 2018 sprejel resolucijo št. 2401, ki od vseh strani v sirskem konfliktu zahteva, naj nemudoma prenehajo sovražnosti vsaj za 30 zaporednih dni po vsej Siriji in tako omogočijo dostavo humanitarne pomoči ter evakuacijo težko bolnih in ranjenih; ker je v resoluciji potrjeno, da se prenehanje sovražnosti ne uporablja za vojaške operacije zoper vojaške skupine, kot so Daiš, Al Kaida, Al Nusra in druge skupine, ki jih je varnostni svet OZN označil za teroristične;
H. ker Asadov režim ob podpori svojih zaveznikov očitno ni upošteval resolucije varnostnega svet OZN št. 2401 in je okrepil bombne napade ter povečal kontrolo nad ozemljem, za katero trdi, da ga nadzirajo teroristi; ker je Rusija zatem predlagala peturno prekinitev vojaških operacij, da bi omogočili dostavo humanitarne pomoči in dostop; ker je prvi tovornjak pomoči Vzhodno Guto dosegel šele 5. marca 2018 in je bil pri tem napaden, in ker je Mednarodni odbor Rdečega križa poročal, da je Rusija blokirala dostavo medicinske pomoči; ker humanitarne potrebe ujetega prebivalstva ostajajo izredno visoke in neizpolnjene;
I. ker pogajanja v Ženevi po 9. krogu na Dunaju 25. in 26. januarja 2018 do zdaj še niso privedla do konkretnega napredka pri iskanju rešitve za konflikt; ker so Rusija, Iran in Turčija 4. maja 2017 v Kazahstanu dosegli dogovor o vzpostavitvi štirih območij za umiritev napetosti (vključno z Vzhodno Guto), ki pa je bil nato večkrat prekršen; ker je kongres sirskega nacionalnega dialoga, ki je potekal v Sočiju 30. januarja 2018, napovedal ustanovitev ustavnega odbora, ki pa je vse strani niso sprejele;
J. ker je EU največja donatorica humanitarne pomoči v Siriji in sosednjih državah, pri čemer je od začetka krize namenila več kot 9 milijard EUR;
K. ker je Svet 3. aprila 2017 sprejel strategijo EU za Sirijo, ki vključuje šest ključnih ciljev: končanje vojne z dejansko politično tranzicijo, spodbujanje dejanske in vključujoče tranzicije, obravnavanje humanitarnih potreb najbolj ranljivih Sirce, spodbujanje demokracije, človekovih pravic in svobode govora s krepitvijo sirskih organizacij civilne družbe, spodbujanje prevzemanja odgovornosti za vojna hudodelstva in podpiranje odpornosti prebivalcev Sirije in njene družbe;
L. ker bo druga ministrska konferenca o podpiranju prihodnosti Sirije in širše regije potekala v Bruslju 24. in 25. aprila 2018 v okviru skupnega predsedovanja visoke predstavnice/podpredsednice Komisije in OZN; ker se bo na konferenci prizadevalo za ohranitev pozornosti mednarodne skupnosti na razmerah v Siriji;
M. ker je februarja 2018 svetovna koalicija proti Daišu in njegovim zaveznikom pod vodstvom ZDA poročala, da je osvobodila več kot 98 % območja, ki je bilo prej pod nadzorom Daiša, ter 7,7 milijona Iračanov in Sircev, ki so nekoč bili pod jarmom Daiša; ker je koalicija poročala, da je med avgustom 2014 in januarjem 2018 izvedla skupno 29.070 zračnih napadov; ker je skupina za oceno civilnih žrtev v okviru koalicije poročala, da je ob koncu septembra 2017 skupno število nenamernih civilnih žrtev bilo 786; ker nevladna organizacija Airwars ocenjuje, da je zelo verjetno v napadih koalicije umrlo 9.300 civilistov;
N. ker je neodvisna mednarodna preiskovalna komisija o Siriji 1. februarja 2018 poročala, da so na severu mesta Raka in Hasakah sirske demokratične sile internirale 80.000 notranje razseljenih oseb, tudi žensk in otrok, da bi lahko preučili morebitne povezave z IS/Daišem, in ugotavlja, da v številnih primerih potekajoča internacija posameznikov pomeni samovoljni odvzem prostosti in nezakonito pridržanje več tisoč posameznikov;
O. ker naj bi se vodja sirskega urada državne varnosti Ali Mamluk, ki je vključen na seznam sankcij EU, v Rimu sestal z italijanskim ministrom za notranje zadeve in direktorjem agencije za obveščanje in zunanjo varnost, kar bi bilo v očitnem nasprotju s Sklepom Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji;
P. ker poročilo organizacije Conflict Armament Research iz decembra 2017 z naslovom „Weapons of the Islamic State“ (Orožje Islamske države), ki ga je financirala EU, razkriva, da je bilo zelo veliko orožja in streliva pogosto izvoženega iz Bolgarije in Romunije v ZDA in v Saudovo Arabijo, v nekaterih primerih pa je bilo ponovno preneseno, kar pomeni neposredno kršitev posebnih zavez glede prepovedi ponovnega izvoza nedržavnim skupinam v Siriji in Iraku; ker je v poročilu navedeno, da so ti nepooblaščeni ponovni prenosi pomemben vir orožja in streliva za Islamsko državo; ker ti ponavljajoči se in sistematični ponovni prenosi kršijo klavzule iz dovoljenj za končne uporabnike in ker bodo morale države članice v skladu s sedmim merilom iz pravno zavezujočega Skupnega stališča Sveta 2008/944/CFSP glede izvoza orožja te kršitve zavez upoštevati pri prihodnjih odločitvah o izvoznih dovoljenjih;
1. izraža globoko zaskrbljenost zaradi zaostrovanja konflikta v Siriji v zadnjih tednih z dodatnim zunanjim vmešavanjem, notranjo razdrobljenostjo, brutalnimi poboji civilistov, tudi v Vzhodni Guti in Afrinu;
2. močno obžaluje pomanjkanje napredka pri iskanju politične rešitve konflikta v Siriji; poudarja, da vzdržna vojaška rešitev konflikta ni mogoča, in poziva vse strani, naj popolnoma spoštujejo resolucije varnostnega svet OZN, ki zahtevajo takojšnje prenehanje spopadov, končanje vseh obleganj, poln in neoviran humanitarni dostop po vsej državi ter zaščito humanitarnih delavcev, ki naj jo zagotovijo vse strani; v zvezi s tem poudarja potrebo po vzpostavitvi mehanizma pod vodstvom OZN za spremljanje, preverjanje in poročanje;
3. ponovno najostreje obsoja grozodejstva in razširjene kršitve človekovih pravic ter mednarodnega humanitarnega prava, ki jih ob podpori svojih zaveznikov vršijo sile Asadovega režima, pa tudi nedržavne oborožene skupine; poziva vse strani, naj neodvisnim opazovalcem omogočijo brezpogojen dostop do vseh prostorov za pridržanje in izpustijo vse pridržane otroke, ženske, starejše in invalide;
4. obsoja vdor turških čet v severno Sirijo, ki predstavlja kršitev mednarodnega prava; poziva turško vlado, naj takoj umakne svoje čete in prevzame konstruktivno vlogo v sirskem konfliktu, kar je tudi v turškem nacionalnem interesu;
5. vztraja, da diplomatske pobude pod vodstvom Rusije ne smejo spodkopati prizadevanj OZN za dosego politične rešitve; v tem okviru poudarja, da ima še vedno prednost proces iz Ženeve, ki ga vodi OZN, in podpira prizadevanja posebnega odposlanca OZN Steffana de Misture za dejansko politično tranzicijo v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN; ponovno poudarja pomen vključevanja žensk v proces reševanja spora v skladu z resolucijo varnostnega sveta OZN št. 1325; poudarja, da je treba v razprave o prihodnosti Sirije in njeni strukturi upravljanja vključiti sirsko civilno družbo ter vse etnične in verske manjšine;
6. je še vedno pretresen zaradi izginotja zagovornice človekovih pravic in prejemnice nagrade Saharova, Razan Zajtuneh, ki jo je v Dumi decembra 2013 domnevno ugrabila oborožena skupina Džejš Al Islam; poziva k ustanovitvi projektne skupine EU, ki bi uskladila in okrepila prizadevanja za njeno iskanje in zagotovila njeno izpustitev;
7. izraža zaskrbljenost zaradi stanja prebivalstva, ki se vrača na območja, vključno na tista, ki so bila odvzeta IS/Daišu, kot je Raka, saj so polna eksplozivnih ostankov vojne; poziva, naj se posebna pozornost nameni temu prebivalstvu tudi zato, da bi se stabilizirala zadevna območja in bi se preprečil ponoven pojav skupin, podobnih Daišu;
8. poziva države članice, naj ponudijo praktično podporo za izvajanje strategije EU za Sirijo, ki bo vzpostavila trdno in celovito podlago za okrepljeno ukrepanje EU tako v fazi konflikta kot v fazi po njem;
9. spodbuja podpredsednico/visoko predstavnico, naj okrepi pomoč za regionalne in lokalne akterje v konfliktu, ter poišče skupno izhodišče za dosego miru, da bi se začele razprave o prihodnosti Sirije;
10. pozdravlja pozornost, namenjeno podpiranju odpornosti sirskega prebivalstva v strategiji EU za Sirijo; poudarja, da bo sirska civilna družba ključnega pomena za ponovno vzpostavitev socialne kohezije in družbenega kapitala ter spodbujanje sprave in zagotavljanje osnovnih storitev v Siriji; poziva EU in države članice, naj okrepijo pomoč za krepitev zmogljivosti prebivalcev in civilne družbe v Siriji, tudi v sodelovanju z akterji, ki spodbujajo človekove pravice, enakost (vključno z enakostjo spolov in pravicami manjšin), demokracijo in opolnomočenje, in sicer povsod, kjer je to mogoče, na ozemljih izven nadzora Asada in skupin, ki jih je varnostni svet OZN označil za teroristične, tudi za krepitev zmogljivosti sirskih beguncev, ki živijo v izgnanstvu v tamkajšnji regiji ali v Evropi; v zvezi s tem poziva k večji podpori za miroljubne in demokratične sirske organizacije civilne družbe in zagovornike človekovih pravic, tudi s pomočjo sklada Madad, instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru ter evropskega instrumenta za demokracijo in človekove pravice;
11. poziva EU in njene države članice, naj razširijo sedanje področje uporabe sklada Madad, da se tako na ravni gospodinjstev kot na ravni skupnosti omogočita zgodnje okrevanje in pomoč za krepitev odpornosti v Siriji; poudarja, da bi sirski državljani morali imeti možnost, da ocenijo lastne prednostne naloge in potrebe za okrevanje, ter poziva EU in njene države članice, naj namenijo ustrezna sredstva za raziskave potreb za okrevanje, ki bodo lokalizirane, bodo upoštevale okoliščine in različnost spolov; poudarja, da bi morale biti tovrstna ocene neodvisne od sirske vlade in končane pred začetkom izvajanja projektov;
12. z zanimanjem pričakuje prihodnjo konferenco v Bruslju o podpiranju prihodnosti Sirije in širše regije; poudarja, da bodo humanitarne potrebe ostale na izjemno visoki ravni tudi v prihodnjih letih, ter poziva EU in njene države članice, naj zagotovijo svojo dolgoročno zavezanost izpolnjevanju humanitarnih potreb ljudi v Siriji in njihovo pripravljenost na prizadevanja za obnovo po političnem dogovoru, ki ga bo potrdila OZN; poziva EU in države članice, naj zagotovijo učinkovito sodelovanje akterjev sirske civilne družbe pred, med in po konferenci v Bruslju;
13. pozdravlja zavezanost EU stalni humanitarni pomoči državam v sosedstvu Sirije, ki gostijo več milijonov beguncev; vendar poziva države članice, naj pokažejo bistveno močnejšo zavezanost delitvi odgovornosti, pri čemer bi bilo treba beguncem, ki bežijo iz sirskih vojnih območij, omogočiti, da poiščejo zaščito zunaj regij neposrednega sosedstva prek preselitev, programov humanitarnega sprejema, poenostavljenih postopkov za ponovno združitev družin in prožnejših ureditev na področju vizumov;
14. poziva EU in njene države članice, naj dosledno spoštujejo načelo nevračanja in javno nasprotujejo sedanjim prisilnim vračanjem Sircev, ki se trenutno nahajajo v sosednjih državah Sirije; poziva EU in njene države članice, naj izrecno izključijo vsak dogovor, na podlagi katerega bi Asadov režim sprejemal sirijske begunce v zameno za pomoč za obnovo;
15. močno obžaluje nekaznovanje storilcev hudih hudodelstev v Siriji; meni, da prihaja do vedno novih grozodejstev, ker zanje nihče ne odgovarja, trpljenje žrtev pa se tako še stopnjuje; vztraja, da je treba storilce kaznovati, žrtvam pa zagotoviti odškodnino;
16. vendar vztraja, da je treba na tem področju sprejeti več ukrepov, vključno s sprejetjem strategije EU za odgovornost glede grozodejstev, storjenih v Siriji, ki bi odražali tudi pomembno vlogo držav članic glede tega, ter poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj v zvezi s tem proaktivno ukrepa;
17. ponovno poziva EU in njene države članice, naj do uspešne predaje zadeve Mednarodnemu kazenskemu sodišču v tesnem usklajevanju s podobno mislečimi državami preučijo možnost ustanovitve sodišča za vojna hudodelstva, storjena v Siriji; poziva države članice, naj zagotovijo potrebno podporo za mednaroden, nepristranski in neodvisen mehanizem;
18. poziva vse države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe, da bi domnevni storilci odgovarjali za svoja dejanja, zlasti z uporabo načela splošne sodne pristojnosti ter preiskovanjem in sodnim pregonom državljanov EU, ki so odgovorni za grozodejstva v Siriji; v zvezi s tem pozdravlja prizadevanja nekaterih držav članic, zlasti Nemčije in Švedske, za preiskavo grozodejstev, zagrešenih v Siriji, in za to, da se poskrbi, da bodo storilci za svoja dejanja odgovarjali; je seznanjen s pomembnim delom evropske mreže kontaktnih točk glede oseb, odgovornih za genocid, zločine proti človečnosti in vojna hudodelstva, ter poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico in generalni direktorat za pravosodje in potrošnike, naj podpreta to mrežo in jo vključita v prihodnja prizadevanja za odgovornost glede Sirije;
19. poziva vse države članice, naj zagotovijo celovito spoštovanje Sklepa Sveta 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji, zlasti kar zadeva zamrznitev premoženja posameznikov, navedenih v sklepu, in omejitve sprejema za osebe, ki so imele koristi od režima v Siriji ali ga podpirajo; je zaskrbljen zaradi nedavnih poročil o kršitvah tega sklepa in opozarja države članice na njihovo obveznost po mednarodnem pravu, da na svojem ozemlju zagotovijo aretacijo in pridržanje osumljenih za grozodejstva; poziva države članice, naj premislijo o sprejetju dodatnih usmerjenih ukrepih proti odgovornim za zločine, storjene v Vzhodni Guti;
20. je presenečen nad količino orožja in streliva, izdelanega v EU, ki se nahaja v rokah Daiša v Siriji in Iraku; ugotavlja, da Bolgarija in Romunija nista uspešno izvajali Skupnega stališča 2008/944/CFSP o izvozu orožja glede ponovnega prenosa, ki krši dovoljenja za končne uporabnike; poziva vse države članice, naj v prihodnje zavrnejo podobne prenose zlasti v ZDA in v Saudovo Arabijo, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in države članice, zlasti Bolgarijo in Romunijo, naj pojasnijo, katere ukrepe bodo sprejele v zvezi s tem; poziva ESZD, naj obravnava številne primere, ki so bili razkriti v nedavnem poročilu organizacije Conflict Armament Research, in v okviru Delovne skupine za izvoz konvencionalnega orožja (COARM) in ustreznih forumov poišče učinkovitejše metode za oceno tveganja za preusmeritev, vključno s spoštovanjem sedmega merila iz Skupnega stališča Sveta 2008/944/CFSP, ki naj postane pravna zaveza v okviru prihodnjega pregleda tega dokumenta; se odloči, da bo o tem sprožil preiskavo;
21. opozarja, da je treba pri vseh ukrepih za boj proti Daišu in drugim skupinam, ki jih je varnostni svet OZN označil za teroristične, dosledno spoštovati mednarodno pravo; poziva države članice in njihove zaveznike, zlasti ZDA, naj – pri njihovem sodelovanju pri prizadevanjih v okviru mednarodne koalicije pa tudi njihovem vojaškem sodelovanju s stranmi v konfliktu – zagotovijo preglednost, odgovornost in popolno skladnost z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom na področju človekovih pravic;
22. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju OZN, posebnemu odposlancu OZN in Arabske lige za Sirijo, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo ter vsem stranem, udeleženim v konfliktu v Siriji.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0227.