PREDLOG RESOLUCIJE o razmerah v Siriji
12.3.2018 - (2018/2626(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Marietje Schaake, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Gérard Deprez, Marian Harkin, Ivan Jakovčić, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Louis Michel, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Pavel Telička, Ivo Vajgl, Hilde Vautmans, Cecilia Wikström v imenu skupine ALDE
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0139/2018
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Siriji, zlasti resolucije z dne 18. maja 2017 o strategiji EU za Sirijo[1],
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,
– ob upoštevanju ženevske konvencije iz leta 1949,
– ob upoštevanju izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, zlasti tiste z dne 23. februarja 2018 o pokolu v Vzhodni Guti, in njenih pripomb ob prihodu na sejo Sveta za zunanje zadeve 26. februarja 2018,
– ob upoštevanju skupnih izjav podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Federice Mogherini in komisarja Hristosa Stilianidesa o humanitarnih razmerah v Vzhodni Guti in Idlibu z dne 20. februarja 2018 ter o razmerah v Vzhodni Guti in drugje v Siriji z dne 6. marca 2018,
– ob upoštevanju sklepa Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji[2] in sklepov Sveta z dne 26. februarja 2018 o dodajanju dveh novih ministrov na seznam za sankcije,
– ob upoštevanju skupnega sporočila Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2017 z naslovom „Elementi strategije EU za Sirijo“ (JOIN(2017)0011) in zaključkov Sveta o Siriji z dne 3. aprila 2017, ki skupaj tvorijo novo strategijo EU za Sirijo,
– ob upoštevanju izjave sopredsedujočih o konferenci z naslovom „Podpiranje prihodnosti Sirije in širše regije“ z dne 5. aprila 2017,
– ob upoštevanju izjav visokega komisarja OZN za človekove pravice Zejda Rada Al Huseina pred Svetom OZN za človekove pravice v Ženevi o razmerah v Siriji, zlasti izjav s 26. februarja 2018 in z 2. marca 2018, ter ustnega poročila z dne 7. marca 2018 o dejavnostih njegovega urada in zadnjih dogodkih na področju človekovih pravic,
– ob upoštevanju ustreznih resolucij Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov (OZN), zlasti resolucije 2401 (2018) o 30-dnevni prekinitvi spopadov, da bi se omogočila dostava humanitarne pomoči,
– ob upoštevanju resolucije sveta OZN za človekove pravice z dne 5. marca 2018 o poslabšanju stanja človekovih pravic v Vzhodni Guti,
– ob upoštevanju resolucije Generalne skupščine OZN št. A-71/248/ z dne 21. decembra 2016 o mednarodnem, nepristranskem in neodvisnem mehanizmu za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila od marca 2011 storjena v Sirski arabski republiki,
– ob upoštevanju Rimskega statuta in ustanovnih listin Meddržavnega sodišča ter ad hoc sodišč, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo, Mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando in posebnim sodiščem za Libanon,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker razmere v Siriji predstavljajo izjemno humanitarno katastrofo in se še naprej poslabšujejo, saj se nasilje in napadi nadaljujejo; ker je 13 milijonov ljudi evidentiranih, kot da potrebujejo nekakšno obliko humanitarne pomoči, med njimi pa je 6 milijonov otrok; ker je notranje razseljenih 6,1 milijona ljudi, v sosednjih državah pa je registriranih več kot 5 milijonov sirskih beguncev; ker je med konfliktom izgubilo življenje skupaj 400.000 Sircev;
B. ker na obleganih območjih živi 3 milijone civilistov (v mestih Raka in Dir Ezor je bilo od leta 2017 največ civilnih žrtev); ker so bile v severovzhodni Siriji zdravstvene in civilne infrastrukture tarča napadov, zaradi česar se je moralo 300.000 civilistov zateči v Idlib;
C. ker, je EU v tej krizi največja donatorka, saj je skupaj s svojimi državami članicami od izbruha vojne mobilizirala več kot 10,4 milijarde EUR sredstev za pomoč v sirski krizi, tako znotraj države kot v regiji; ker je EU znatno podprla tudi sosednje države, v katere so se zatekli sirski begunci, in jim izrekla pohvale;
D. ker se v Siriji nadaljujejo boji ter sirski režim, ob podpori Rusije in Irana, nadaljuje vojaško ofenzivo in obstreljevanje svojega lastnega ljudstva v Vzhodni Guti in Idlibu, ki sta že zahtevala več deset smrtnih žrtev; ker je bila v zvezi s humanitarnimi razmerami v Siriji, zlasti v Vzhodni Guti, že izražena skrajna zaskrbljenost, saj so se v zadnjih tednih razmere občutno poslabšale in so konvoji s pomočjo postali tarča napadov in niso mogli doseči pomoči potrebnih; ker je navzočnost terorističnih skupin, med drugim Džabhat al-Nusre (ki je povezana z Al Kajdo) in drugih terorističnih organizacij, v Vzhodni Guti obče znana in dobro dokumentirana; ker so ti napadi in uporaba stradanja zoper civiliste z obleganjem naseljenih območij kot vojno taktiko jasna kršitev mednarodnega humanitarnega prava;
E. ker so bila številna oblegana območja poprej opredeljena kot varna območja za ljudi, ki so bili prisilno razseljeni in so tja pribežali iz drugih delov Sirije;
F. ker kršitve Asadovega režima in njegovih zaveznikov ter terorističnih skupin med konfliktom v Siriji vključujejo ciljno usmerjene in neselektivne napade na civiliste ter napade na civiliste s kemičnim orožjem, zunajsodne poboje, mučenje in slabo ravnanje, prisilna izginotja, množične in samovoljne aretacije, kolektivno kaznovanje, napade na zdravstveno osebje ter odrekanje hrane, vode in zdravstvene pomoči;
G. ker je Turčija 20. januarja 2018 začela operacijo Oljčna vejica proti kurdskim enotam za ljudsko obrambo (YPG) in ženskim obrambnim enotam (YPJ) v kurdskem okrožju Afrin na severozahodu province Alepo province in je moralo odtlej svoje domove zapustiti več deset tisoč ljudi, humanitarne razmere pa so se hitro poslabšale; ker skupine za varstvo človekovih pravic evidentirajo vojne zločine turške vojske in zračnih sil ter resne kršitve mednarodnega humanitarnega prava in ženevskih konvencij; ker je neselektivno obstreljevanje usmerjeno proti več tisoč civilistom in ker poročila razkrivajo, da turške enote in sirske islamistične oborožene skupine, ki so njihovi zavezniki, uporabljajo nekonvencionalno orožje;
H. ker so ISIS/Daiš in druge džihadistične skupine zagrešile grozodejstva in huje kršile mednarodno pravo, tudi s surovimi usmrtitvami in spolnim nasiljem, ugrabitvami, mučenjem, prisilnimi spreobrnitvami in zasužnjevanjem žensk in deklet; ker se za teroristične dejavnosti novačijo in izrabljajo otroci; ker obstaja resna zaskrbljenost, da se na območjih pod nadzorom skrajnežev civilisti uporabljajo kot živi ščiti; ker so ta dejanja vojni zločini, zločini zoper človečnost in genocid;
I. ker je Varnostnemu svetu OZN končno uspelo sprejeti resolucijo o razmerah v Siriji, in sicer z Resolucijo 2401, v kateri poziva k „takojšnji“ zaustavitvi spopadov za mesec dni, da bi se omogočil nujni humanitarni dostop ter zdravstvene evakuacije; ker je Rusija v zadnjih letih dala veto na 11 resolucij Varnostnega sveta OZN in si dejavno prizadevala za omejevanje vsebine resolucij;
J. ker sirski režim ter ruske in iranske sile ne spoštujejo prekinitve ognja iz resolucije Varnostnega sveta OZN 2401, kljub večkratnim pozivom predsednika Varnostnega sveta, drugih članic Varnostnega sveta, generalnega sekretarja OZN in drugih mednarodnih akterjev, tudi EU; ker je vojska napredovala na več frontah in med napadi z vzhodne strani enklave prevzela nadzor nad vasmi in kmetijami; ker vojska uporablja „osvoboditev“ kot pretvezo za napade na civiliste;
K. ker sirski režim in njegovi zavezniki že 5 let oblegajo Vzhodno Guto, kjer so civilisti izpostavljeni bombardiranju, obstreljevanju in uporabi kemičnega orožja in poročila navajajo, da je na tem območju zaradi strupenega plina umrlo več sto ljudi; ker so ljudje v Vzhodni Guti odrezani od vsake pomoči od 14. februarja 2018, ko se je blokada začela in je en sam konvoj dosegel le 7.200 ljudi, na tem območju pa živi 400.000 ljudi; ker prvenstveno skrb sedaj bolj kot kdajkoli predstavlja podpora za humanitarno pomoč in je s tega vidika prišlo do majhnega pozitivnega premika, ko je konvoju s pomočjo OZN 5. marca uspelo vstopiti v kraj Duma in doseči 27.500 ljudi, ki potrebujejo hrano in medicinsko opremo;
L. ker ta pomoč še zdaleč ni dosegla vseh, ki jo v Guti potrebujejo, saj se večina prebivalstva skriva pod zemljo ter nima dostopa do osnovnih dobrin, vode in sanitarne infrastrukture; ker Asadov režim in njegovi zavezniki po vsej Siriji še naprej dejavno blokirajo OZN, EU, nevladne organizacije in lokalne akterje pri dostavi in razdeljevanju nujno potrebnih zdravil, hrane in drugih humanitarnih potrebščin;
M. ker nadaljnja poročila o razmerah v Vzhodni Guti navajajo, da so bili v zadnjih tednih zračni napadi namerno usmerjeni proti bolnišnicam, šolam in tržnicam, torej v kraje, kjer se zadržujejo predvsem civilisti; ker je ekipa posebnega odposlanca izjavila, da je bilo med 18. in 22. februarjem 2018 skupaj napadenih 14 bolnišnic, trije zdravstveni domovi in dve reševalni vozili; ker poročila navajajo, da je imelo le nekaj dni pozneje, 25. februarja, v kraju Šifunija več civilistov, tudi otrok, težave z dihanjem, ker so bili izpostavljeni strupenim snovem; ker je 20. marca v Varnostnem svetu OZN napovedan dialog med generalnim direktorjem Organizacije za prepoved kemičnega orožja in generalno podsekretarko OZN Izumi Nakamitsu;
N. ker Asadov režim uporablja taktiko prisilnih razselitev, da bi spremenil poselitev mest, krajev in regij v smislu pripadnosti sektam ter dosegel demografske spremembe; ker je bila taka taktika uporabljena v mestih, vključno s krajema Daraja in Muadamijat al Šam v bližini Damaska ter sosesko Al Vaer v mestu Homs;
O. ker je EU 26. februarja 2018 zaradi vse številčnejših kršitev človekovih pravic c Siriji na seznam oseb, za katere veljajo sankcije, dodala nova dva ministra sirske vlade – ministra za industrijo in ministra za informiranje; ker naj bi se vodja sirskega urada državne varnosti Ali Mamluk, ki je vključen na seznam sankcij EU, v Rimu sestal z italijanskim ministrom za notranje zadeve in direktorjem italijanske agencije za obveščanje in zunanjo varnost, kar bi bilo v očitnem nasprotju s Sklepom Sveta 2011/273/SZVP;
P. ker je Združeno kraljestvo aprila 2017 v okviru skupine G7 predlagalo, da se zaradi smrtonosnega napada s kemičnim orožjem v mestu Kan Šejkun sprejmejo dodatne sankcije proti Rusiji; ker je Italija dala veto na ta predlog;
Q. ker je obveznost mednarodne skupnosti in posameznih držav zagotoviti, da bodo tisti, ki so odgovorni za kršitve mednarodno priznanih človekovih pravic in humanitarnega prava, storjene med sirskim konfliktom, odgovarjali za svoja dejanja, tudi z uporabo načela splošne sodne pristojnosti ter nacionalnega prava; ker je to mogoče narediti bodisi na podlagi veljavnih nacionalnih in mednarodnih pravnih sredstev, vključno z nacionalnimi in mednarodnimi sodišči, bodisi z ad hoc mednarodnimi kazenskimi sodišči, ki jih je treba še ustanoviti; ker se lahko poleg take osebne kazenske odgovornosti tudi države pod določenimi pogoji preganjajo zaradi kršitev obveznosti iz mednarodnih pogodb in konvencij, ki so v pristojnosti Meddržavnega sodišča, vključno s Konvencijo proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju iz leta 1984 in Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida iz leta 1948;
R. ker mednarodna skupnost ni zagotovila zadostne podpore demokratični in sekularni opoziciji; ker je v sedanjih razmerah demokratična in sekularna opozicija oslabljena, civilisti pa so ujeti med džihadistične teroriste in islamske skrajneže na eni strani ter podpornike Asadovega režima na drugi strani;
S. ker je EU že večkrat ponovila, da rešitev konflikta v Siriji ne sme biti vojaška in da se lahko nesprejemljivo trpljenje sirskega ljudstva konča le z vključujočo tranzicijo pod sirskim vodstvom in okriljem OZN; ker so vojaške operacija v praksi zaznamovale vojno v Siriji ter zunanjim akterjem, vključno z Rusijo, Iranom in Turčijo, omogočile postavljanje pogojev na terenu; ker pogajanja v Ženevi po devetem krogu na Dunaju 25. in 26. januarja 2018 do zdaj še niso privedla do konkretnega napredka pri iskanju miroljubne rešitve krize v Siriji; ker so Rusija, Iran in Turčija 4. maja 2017 v Kazahstanu dosegli dogovor o vzpostavitvi štirih območij za umiritev razmer, a jih tisti, ki so zanje jamčili, niso spoštovali in varovali; ker je kongres sirskega nacionalnega dialoga, ki je potekal v Sočiju 30. januarja 2018, napovedal ustanovitev ustavnega odbora, ki pa ga vse strani niso sprejele;
T. ker bo v Bruslju 24. in 25. aprila druga ministrska konferenca z naslovom Podpiranje prihodnosti Sirije in širše regije, sopredsedovali pa ji bosta visoka predstavnica/podpredsednica Komisije in OZN; ker bo konferenca, tako kot lani, poskušala ohraniti osredotočenost mednarodne skupnosti na Siriji, in sicer z obravnavo vseh kritičnih vprašanj (humanitarni vidiki, financiranje in politični vidiki), povezanih s krizo znotraj države in v širši regiji (Libanon, Jordanija in Turčija); ker sta podpora in zavezanost mednarodne skupnosti še naprej bistveni za doseganje mirne prihodnosti v Siriji in širši regiji;
U. ker so prizadevanja EU pri zagotavljanju humanitarne podpore in načrtovanju prihodnosti Sirije vredna pohvale; ker EU ne bi smela nikoli zagotoviti brezpogojne pomoči za obnovo Sirije, ki bi jo vodili in nadzirali Asad ter njegova zaveznika Rusija in Iran; ker se Asadu, Rusiji pod vodstvom Putina in Iranu ne bi smelo dovoliti, da se izognejo gospodarskim posledicam svojih vojaških intervencij; ker je treba vse zaveze glede obnove pogojevati z mirom in odgovornostjo;
V. ker bi morala obnova Sirije temeljiti na pristopu od spodaj navzgor in uspešni krepitvi vloge lokalnih akterjev, s čimer bi izključili znane teroristične skupine;
1. globoko obžaluje dramatično slabšanje razmer v Siriji, ki je neposredna posledica sedanje ofenzive in dejanj sirskega režima in njegovih zaveznikov Rusije in Irana, ti so že zahtevali 400.000 smrtnih žrtev in privedli do 6,1 milijona razseljenih znotraj Sirije in 5 milijonov beguncev; izraža resno zaskrbljenost glede stopnjevanja nasilja v številnih delih države, kot na primer v Vzhodni Guti in Idlibu;
2. najostreje obsoja sedanje nasilje v Vzhodni Guti, kljub soglasnemu sprejetju resolucije Varnostnega sveta OZN št. 2401, in nujno poziva vse strani, zlasti Asadov režim, Rusijo in Iran, naj to resolucijo začnejo v celoti in takoj izvajati in spoštovati; opozarja sirski, ruski in iranski režim, da so po mednarodnem pravu odgovorni za grozljive zločine, ki se še naprej dogajajo v Siriji, ter da bodo vsi storilci teh zločinov, bodisi države bodisi posamezniki, zanje odgovarjali; obžaluje veto Rusije na vse resolucije Varnostnega sveta OZN, ki obsojajo napade in pozivajo k preiskavam;
3. pozdravlja dejstvo, da je konvoju s pomočjo OZN 5. marca 2018 prvič v štirih mesecih uspelo vstopiti v kraj Duma v Vzhodni Guti, vendar poudarja, da tak priložnosten in omejen dostop ni dovolj; poziva sirski režim in njegove zaveznike, naj takoj prenehajo z nasiljem v Vzhodni Guti in drugje v Siriji ter končajo z obleganji in zaustavijo namerno pretirano, nesorazmerno in neselektivno obstreljevanje civilistov, tudi otrok, konvojev z evakuiranimi, pomočjo in zdravstvenim osebjem ter civilne infrastrukture, kot so šole in bolnišnice, ter kemične napade nanje;
4. v celoti podpira poziv iz Resolucije 2401 Varnostnega sveta OZN, da vse strani v konfliktu takoj prenehajo sovražnosti vsaj za 30 zaporednih dni; ponavlja svoj poziv vsem stranem, zlasti sirskim oblastem, naj spoštujejo svojo odgovornost glede varovanja sirskega prebivalstva in naj takoj prenehajo z vsemi napadi na civiliste v Siriji; poziva akterje, ki jamčijo za premirje na območjih za umiritev razmer, naj v celoti spoštujejo svojo odgovornost, da bi končali nasilje in zločine ter omogočili in zagotavljali neoviran dostop do teh območij;
5. ponovno najostreje obsoja grozodejstva in vsesplošne kršitve človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava v konfliktu, še posebej dejanja sil Asadovega režima, vključno s podporo njegovih zaveznikov Rusije in Irana, pa tudi Turčije in nedržavnih oboroženih skupin, predvsem ISIS/Daiša in Fronte Fatah Al Šam; poudarja stališče, da morajo tisti, ki so odgovorni za kršitve mednarodnega humanitarnega prava in mednarodnega prava o človekovih pravicah, odgovarjati za svoja dejanja; ponovno poudarja, da lahko po načelu splošne sodne pristojnosti nacionalno sodišče sodi posameznikom za najtežja kazniva dejanja po mednarodnem pravu; pozdravlja ukrepe več držav članic na podlagi tega načela in poziva vse druge države članice, naj postopajo enako; pozdravlja tudi pobude držav članic, da posameznikom sodijo po svojih nacionalnih zakonodajah; spodbuja vse države članice, naj hude kršitve mednarodnega prava v svojih nacionalnih zakonodajah opredelijo kot kazniva dejanja; poziva države članice, naj začnejo postopek proti sirski državi pred Meddržavnim sodiščem zaradi kršenja konvencije proti mučenju, katere pogodbenica je, da bi se vzpostavila odgovornost države kot sredstvo za posredno ugotavljanje kazenske odgovornosti posameznikov v poznejši fazi; obžaluje stalno blokiranje poskusov, da bi Mednarodno kazensko sodišče obravnavalo razmere v Siriji; ponovno poziva EU in države članice, naj ob tesnem usklajevanju s podobno mislečimi državami preučijo možnost ustanovitve sodišča za vojne zločine v Siriji;
6. ostaja prepričan, da dejanske rešitve konflikta in trajnega miru v Siriji ne bo, če ne bodo vse strani odgovarjale za storjena hudodelstva; podpira delo neodvisne mednarodne preiskovalne komisije, ki jo je ustanovila OZN, pri izvajanju celovite neodvisne preiskave o kršitvah v Siriji, tudi o uporabi kemičnega orožja; pozdravlja vzpostavitev mednarodnega, nepristranskega in neodvisnega mehanizma za pomoč pri preiskovanju in pregonu oseb, odgovornih za najhujša kazniva dejanja po mednarodnem pravu, ki so bila storjena v Sirski arabski republiki od marca 2011; obžaluje dejstvo, da financiranje tega mehanizma še vedno ni povsem zagotovljeno; poziva vse države članice, naj izpolnijo svoje zaveze v zvezi s tem; meni, da bi morala tudi EU neposredno prispevati več za ta mehanizem;
7. poudarja ključno vlogo nevladnih organizacij ter lokalnih in mednarodnih civilnodružbenih organizacij pri dokumentiranju dokazov – tudi z digitalnimi sredstvi – o vojnih zločinih, zločinih zoper človečnost in drugih kršitvah, vključno z uničevanjem kulturne dediščine; poziva EU, naj takšne organizacije poišče in jih ustrezno financira;
8. pozdravlja prizadevanja humanitarnih delavcev za zagotavljanje močno potrebne pomoči, hrane, vode in zdravil tistim, ki so ujeti zaradi konflikta, in vse vpletene strani ponovno poziva, naj zagotovijo varen, neoviran dostop humanitarnih agencij do civilistov, ki jih je prizadela vojna; obžaluje različne primere spolnih zlorab in kršitev, do katerih je prišlo v mednarodnih organizacijah za pomoč, vključno s polnim izkoriščanjem sirskih beguncev s strani tistih, ki so dostavljali pomoč v imenu OZN in dobro znanih mednarodnih organizacij;
9. ponovno poudarja, da ima še vedno prednost proces iz Ženeve, ki ga vodi OZN, ter podpira prizadevanja posebnega odposlanca za Sirijo Steffana de Misture za resnično in vključujočo politično tranzicijo v skladu z resolucijo Varnostnega sveta OZN 2254, ki bi jo s pogajanji dosegle sprte sirske strani in ki bi jo podprli ključni mednarodni in regionalni akterji; poudarja, da je pomembno najti politično rešitev konflikta;
10. poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj si na vse načine prizadeva za oživitev mirovnih pogajanj pod vodstvom OZN in zahteva dejavnejšo vlogo v teh pogajanjih, pri čemer naj se izkoristi finančna zmogljivost EU in pripravljenost nameniti znatna sredstva za obnovo Sirije; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj dejavno podpre sirsko civilno družbo in tiste, ki želijo demokratično, pluralistično in vključujočo Sirijo, ter jih bolj vključi v svoja prizadevanja za prihodnost sirskega ljudstva, začenši z drugo bruseljsko konferenco 24. in 25. aprila 2018; spodbuja podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj sodeluje s sirskim prebivalstvom, da bi razvili lokalizirane strategije obnove za različne regije Sirije; poudarja, da bi morala EU v sodelovanju s svojimi mednarodnimi partnerji proučiti vse razpoložljive možnosti, vključno s pomočjo iz zraka in vzpostavitvijo območij prepovedi letenja;
11. pozdravlja organizacijo druge bruseljske konference, ki bo namenjena izražanju politične podpore in dejanskemu izvajanju celotne politične in gospodarske podpore mednarodne skupnosti ženevskemu procesu za Sirce, ki jo potrebujejo, in za države, ki so sprejele sirske begunce; svari, da se ne bi smele začeti nobene dejavnosti obnove, dokler ne bo sprejet politični dogovor, ki bo vključeval vse strani in bo izpogajan pod okriljem OZN; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj v to konferenco večji meri vključi civilnodružbene organizacije;
12. poudarja temeljni pomen zaščite otrok in namenjanja prednosti njihovemu dostopu do izobraževanja, tudi za begunske otroke v sosednjih državah, ter podpiranja psihološke rehabilitacije teh travmatiziranih otrok; poziva mednarodno skupnost, naj izpolni neporavnane zaveze glede humanitarne podpore za Sirijo in sosednje države;
13. poziva države članice, naj pokažejo večjo predanost delitvi odgovornosti, pri tem pa s programi preselitev in humanitarnega sprejema beguncem, ki bežijo iz sirskih vojnih območij, omogočijo, da poiščejo zaščito zunaj neposrednega sosedstva, ter to izvajajo tudi v praksi; je zaskrbljen, ker se v sosednjih državah krepi nastrojenost proti beguncem iz Sirije; poudarja, da se v Sirijo noben begunec ne bi smel vrniti proti svoji volji ali v okviru ad hoc dogovorov z vojskujočimi se stranmi;
14. pozdravlja zadnji pregled omejevalnih ukrepov EU proti Siriji, v katerem sta bila dva posameznika, soodgovorna za zatiranje civilnega prebivalstva v državi, vključena na seznam oseb, zoper katere se ukrepa; izraža zaskrbljenost glede domnevnega nedavnega obiska vodje sirskega urada državne varnosti v Rimu za tako imenovane varnostne pogovore z italijanskim ministrom za notranje zadeve in direktorjem italijanske agencije za obveščanje in zunanjo varnost, kar je v očitnem nasprotju s seznamom sankcij EU; poziva italijanske oblasti in podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj ta obisk najostreje obsodijo; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico, naj takoj začne preiskavo o okoliščinah, ki so omogočile, da je prišlo do tega; poziva vse države članice, naj spoštujejo Sklep Sveta 2011/273/SZVP; poziva k uvedbi dodatnih sankcij zoper Rusijo in Iran zaradi njunih usmerjenih in namernih akcij proti civilnemu prebivalstvu v Vzhodni Guti in drugje v Siriji;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, OZN, članom mednarodne podporne skupine za Sirijo in vsem stranem, udeleženim v konfliktu v Siriji, ter naj zagotovi prevod tega besedila v arabščino.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0227.
- [2] UL L 121, 10.5.2011, str. 11.