PREDLOG RESOLUCIJE o napadu ZDA na kmetijsko podporo EU v okviru SKP (primer španskih oljk)
12.3.2018 - (2018/2566(RSP))
v skladu s členom 128(5) Poslovnika
Maria Lidia Senra Rodríguez, Lola Sánchez Caldentey, Merja Kyllönen, Patrick Le Hyaric, Xabier Benito Ziluaga, Tania González Peñas, Miguel Urbán Crespo, Estefanía Torres Martínez, Younous Omarjee, Javier Couso Permuy, Paloma López Bermejo, Ángela Vallina, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou) v imenu skupine GUE/NGL
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0137/2018
B8-0149/2018
Resolucija Evropskega parlamenta o napadu ZDA na kmetijsko podporo EU v okviru SKP (primer španskih oljk)
Evropski parlament,
– ob upoštevanju začasne odločitve ministrstva za trgovino ZDA, ki je uvedlo carino na španske oljke na podlagi ugotovitve, da je oljke v ZDA mogoče uvažati pod tržno ceno zaradi subvencij, ki jih dobivajo proizvajalci oljk v EU,
– ob upoštevanju vprašanja za Komisijo o napadu ZDA na kmetijsko podporo EU v okviru SKP (primer španskih oljk) (O-000006/2018 – B8-0007/2018),
– ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je 22. junija 2017 koalicija za pošteno trgovino z zrelimi oljkami, ki jo sestavljata dva največja predelovalca zrelih oljk v ZDA, pri Komisiji ZDA za mednarodno trgovino in ministrstvu za trgovino vložila peticijo, v kateri trdi, da je industrija v ZDA močno oškodovana ali ogrožena zaradi subvencioniranega uvoza zrelih oljk iz Španije in njihove prodaje „pod pošteno vrednostjo“(LTFV);
B. ker je Komisija ZDA za mednarodno trgovino ugotovila, da v skladu z zakonom o carinah iz leta 1930 obstaja utemeljen sum, da je industrija v ZDA močno oškodovana zaradi uvoza zrelih oljk iz Španije, ki naj bi se v Združenih državah prodajale „pod pošteno vrednostjo“ (LTFV), in je uvedla začasne omejitve za ta proizvod;
C. ker ukrepi skupne kmetijske politike, o katerih teče preiskava, niso specifični za proizvod in zato proti njim ni mogoče uvesti izravnalnih ukrepov na podlagi drugega člena sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih;
D. ker je treba pri protisubvencijski in protidampinški analizi za zagotavljanje enakih pogojev za pošteno konkurenco upoštevati socialne in okoljske dejavnike, kot so pravice delavcev, socialna zaščita ter okoljski standardi;
E. ker je španski oljčni sektor bistvenega pomena za zaposlovanje in špansko gospodarstvo, zlasti za regiji Andaluzija in Estremadura; ker je potencial tega sektorja in podeželskih območij v teh regijah mogoče okrepiti s kmetijskim modelom, ki bo bolj temeljil na diverzifikaciji ter socialni, ekonomski in okoljski trajnosti, kot pa z modelom, katerega cilj bo zgolj dobiček velikih izvoznih kmetijskih podjetij;
F. ker so oljke v pristojnosti skupne kmetijske politike EU; ker bi bilo treba s skupno kmetijsko politiko zagotavljati poštene cene za proizvajalce ter dostojanstvo ljudi, hkrati pa ne bi smela biti odvisna od mednarodnih trgov in nestanovitnosti cen ali si prizadevati zgolj za dobiček multinacionalk; ker bi morala skupna kmetijska politika spodbujati tudi prehransko suverenost različnih ozemelj ter lokalno in trajnostno proizvodnjo, poleg tega pa bi morala biti usklajena s smernicami mednarodne poštene trgovine;
G. ker kmetijska proizvodnja v Evropi daje prednost zasebnemu dobičku velikih podjetij in ne poštenemu dohodku malih in srednjih kmetij, delavcem ter trajnosti podeželja; ker se pomoč skupne kmetijske politike za oljčne nasade določa na podlagi števila hektarov, pri čemer se ne upošteva števila aktivnih kmetov, hkrati pa ni nadomestila za padec cen, ki jih dobijo proizvajalci, te pa so običajno nižje od proizvodnih stroškov; ker oljčni sektor v Andaluziji v veliki meri vodijo velika nadnacionalna podjetja, kar pogosto ne pomeni le težav s preusmerjanjem dobička in s tem izogibanjem davkom, ampak tudi krnitev suverene demokratične pravice do urejanja;
H. ker imajo subvencije pomembno vlogo v kmetijski politiki ZDA in EU; ker je kmetijska politika obeh držav izvozno usmerjena in temelji na kmetijsko-industrijski proizvodnji in dobičku za velika podjetja;
I. ker se trgovinska politika ne bi smela odzivati na geostrateške interese, ampak bi morala v središče postavljati ljudi; ker primer španskih oljk ta čas ni edini, saj je Trumpova administracija objavila uvozne dajatve tudi v drugih sektorjih;
1. obžaluje posledice, ki jih bo za delavce v španskem oljčnem sektorju imela začasna odločitev ameriškega ministrstva za trgovino, da uvede carino na španske oljke;
2. obžaluje, da Združene države Amerike dvomijo v skupno kmetijsko politiko EU, saj imajo subvencije pomembno vlogo v obeh državah;
3. je zaskrbljen, da bi ta zadeva lahko pomenila precedens, ki se bo uporabljal proti drugim evropskim kmetijskim proizvodom, ki sodijo na področje skupne kmetijske politike;
4. poziva Komisijo, naj pri svojem odzivu na ukrepe ZDA da prednost zaščiti španskih malih in srednjih kmetij ter delavcev v oljčnem sektorju; poleg tega poziva Komisijo, naj uvede ukrepe, ki bodo podpirali notranji trg in notranjo porabo s pomočjo kratkih verig preskrbe s hrano na način, ki bo zagotavljal ekonomsko, socialno in okoljsko trajnost;
5. obžaluje vse pogostejši trend, da se ukrepi trgovinske politike podrejajo geostrateškim interesom in dobičku velikih podjetij;
6. opozarja, da je treba okrepiti demokratične forume o vprašanjih mednarodne trgovine, kjer bodo vse države enakopravno zastopane in bodo predstavljali platformo za reševanje in obvladovanje sporov v mednarodni trgovini;
7. poziva Evropsko unijo, naj prednostne naloge v novi skupni kmetijski politiki podpirajo male in srednje kmetije ter raznovrstno kmetijstvo, ki ne bo odvisno od izvoza ali monokultur, pa tudi prehransko suverenost, kmetijsko ekologijo ter lokalno proizvodnjo in porabo kmetijskih proizvodov, da bi tako preprečili morebitna neskladja z zunanjimi politikami, in sicer politiko razvojnega sodelovanja;
8. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropski komisiji, Evropski službi za zunanje delovanje in organom ZDA.