Postopek : 2018/2633(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0152/2018

Predložena besedila :

B8-0152/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 15/03/2018 - 10.14
CRE 15/03/2018 - 10.14

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 327kWORD 52k
9.3.2018
PE616.098v01-00
 
B8-0152/2018

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o družbeni odgovornosti podjetij (2018/2633(RSP))


Mario Borghezio, Mara Bizzotto, Angelo Ciocca, Lorenzo Fontana, Matteo Salvini, Marco Zanni v imenu skupine ENL

Resolucija Evropskega parlamenta o družbeni odgovornosti podjetij (2018/2633(RSP))  
B8-0152/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju izjave Komisije z dne 14. marca 2018 o družbeni odgovornosti podjetij,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.ker so napovedi večjih industrijskih prestrukturiranj kot v primeru Embraco zelo hud udarec za delavce, njihove družine in regije, v katerih živijo;

 

B.ker v primeru podjetja Embraco obstaja resno tveganje, da bodo ogrožena delovna mesta skoraj 500 delavcev v njegovem italijanskem obratu v kraju Riva pri Chieriju (Piemont);

 

C.ker je ta primer le zadnji v dolgem seznamu odpuščanj zaradi selitve, ki pa je še toliko bolj resen, saj gre na škodo dela in proizvodnje v podjetju, ki je zdravo in visoko kvalificirano;

 

D.ker multinacionalka, ki ima v lasti Embraco, namerava proizvodnjo preseliti v drugo državo članico zgolj zaradi obdavčitve in plač, saj velja za podjetja, ki se selijo na Slovaško, 21 % davčna stopnja, za nakup in prodajo nepremičnin 0 % davčna stopnja, cena dela pa je zelo nizka; podjetjem poleg tega pripada 35 % znižanje davkov in do 30 000 EUR prispevka za vsakega novo zaposlenega delavca;

 

E.ker v transnacionalnem okviru, kot je notranji trg EU, za katerega je značilna prisotnost zelo različnih nacionalnih sistemov, ko gre za socialne, ekonomske in regulativne pogoje, podjetja konkurirajo predvsem pri stroških dela in s tem sprožajo nevarne pojave izbiranja najcenejše delovne sile in socialnega dampinga, katerih rezultat so divje selitve, pri katerih nacionalno delovno silo nadomestijo s relativno ugodnejšo delovno silo iz drugih držav članic, zlasti vzhodnih;

 

F.ker selitve proizvodnje ne zadevajo samo t. i. tradicionalne industrijske panoge, se pravi tiste z visoko intenzivnostjo delovne sile, kot sta tekstilna in oblačilna industrija, industrija obutve in lesno predelovalna industrija, temveč tudi panoge z visoko kapitalsko intenzivnostjo, kot so jeklarstvo, strojništvo, ladjedelništvo, letalstvo in elektronska oprema, izpuščeni pa niso niti pomembni storitveni sektorji, kot so razvoj računalniške programske opreme, finančne storitve ali logistika;

 

G.ker te nesprejemljive prakse socialnega dampinga omogočajo prednost državam članicam z nižjimi socialnimi stroški in najnižjo davčno obremenitvijo;

 

H.ker so EU in politične odločitve, na katerih sloni proces izgradnje enotnega trga, danes glavni vzrok za revščino in neenakost v državah članicah, saj udeležencem na trgu in zlasti velikim multinacionalkam omogočajo, da izkoriščajo razlike med državami članicami na področju stroškov dela in obdavčitve, da bi s selitvami pridobili konkurenčno prednost in dobiček na račun državljanov, delavcev in regij;

 

I.ker v primeru izrednih razmer na socialnem in zaposlitvenem področju, kot so te, ki so nastale v primeru Embraco, politike varčevalnih ukrepov, ki jih je EU naložila s svojimi pogodbami in ki so krive za znatne reze v javne izdatke in za poslabšanje socialnih storitev v nacionalnih državah, ovirajo izvajanje učinkovitih nacionalnih strategij naložb in razvoja, s katerimi bi se lahko odzvali na potrebe teh delavcev in njihovih družin, kar ima za posledico povečanje revščine in socialne izključenosti;

 

J.ker je očitno protislovje, da EU dodeljuje sredstva za zmanjšanje gospodarskih in socialnih razlik v korist držav, kot je Slovaška, hkrati pa tej državi članici omogoča izvajanje privlačnih praks za privabljanje naložb, ki niso v skladu s pravili Skupnosti;

 

1.izraža globoko solidarnost in podporo vsem delavcem podjetja Embraco v Rivi pri Chieriju in njihovim družinam, pa tudi delavcem v povezanih podjetjih, na katere bi lahko vplivala ta odločitev;

 

2.zahteva sprejetje katerega koli ukrepa ali oblike podpore za te delavce, njihove družine in vse deležnike, ki lahko utrpijo škodo zaradi te odločitve;

 

3.meni, da primer Embraco neizpodbitno dokazuje ne le slabo delovanje evropskega notranjega trga, temveč tudi uničujoče učinke nerazsodne politike širitve, zlasti proti vzhodu, ki ni bila zmožna oceniti razdiralnih posledic vključevanja držav z nižjo obdavčitvijo na zdravo in pošteno konkurenco;

 

4.nujno poziva k sprejetju politike socialne zaščite delavcev, ki so vpleteni v primere selitve, da bi jim nudili potrebno pomoč in omogočili prekvalifikacijo, da bi laže prišli do nove zaposlitve;

 

5.odločno poudarja odgovornost EU in njenih politik v tej zadevi in meni, da so njeni odzivi za obravnavo teh dogodkov nezadostni;

 

6.ponovno poudarja pravico vsake države članice, da sprejme kakršno koli orodje za zaščito svojega gospodarstva, svojih delavcev in svojega ozemlja, da se ubrani pojavov selitve, tudi s sprejetjem protekcionističnih ukrepov;

 

7.poudarja, da mora imeti vsaka država članica možnost, da sprejme potrebne ukrepe za spodbujanje vračanja podjetij, ki so preselila proizvodnjo, tudi s pomembnimi nacionalnimi načrti javnih naložb;

 

8.zahteva, da je treba podjetja, ki prejemajo državno pomoč, spodbujati, naj skupaj z reprezentativnimi organizacijami delavcev in regionalnimi ter lokalnimi oblastmi razvijejo odgovorno socialno vedenje;

 

9.poudarja, da je treba kaznovati podjetja, ki so najprej izkoristila nacionalno pomoč ali pomoč Skupnosti, ki je bila dodeljena kot prispevek k gospodarski rasti v določeni regiji, nato pa se neupravičeno odločila, da bodo svojo proizvodnjo preselila v tujino; zato zahteva, da morajo ta podjetja prejeta sredstva vrniti in da se jih izključi iz morebitne prihodnje porazdelitve kakršne koli oblike finančne pomoči;

 

10.poziva Komisijo, naj začne s potrebnimi preverjanji, da bi ugotovili, ali so lastniki podjetja Embraco sredstva Evropske unije uporabili za neustrezne namene, natančneje za financiranje selitve podjetja v drugo državo članico;

 

11.zahteva, naj Komisija opravi preiskavo skladnosti tega primera selitve znotraj EU s Pogodbama, saj selitvi niso botrovali ekonomsko-industrijski razlogi, temveč prevladujoči interesi, povezani s prihranki na področju davkov in plač;

 

12.naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji (zlasti Podpredsednici in komisarju za delovna mesta, rast, naložbe in konkurenčnost Jyrkiju Katainenu, komisarki za zaposlovanje, socialne zadeve, strokovno usposobljenost in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen, komisarki za notranji trg, industrijo, podjetništvo ter mala in srednja podjetja Elżbieti Bieńkowski in komisarki za konkurenco Margrethe Vestager), državam članicam, italijanski vladi in brazilski vladi.

 

Zadnja posodobitev: 15. marec 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov