PREDLOG RESOLUCIJE o družbeni odgovornosti podjetij
12.3.2018 - (2018/2633(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Patrick Le Hyaric, Lola Sánchez Caldentey, Merja Kyllönen, Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Marina Albiol Guzmán, Paloma López Bermejo, Barbara Spinelli, Younous Omarjee, Ángela Vallina v imenu skupine GUE/NGL
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), zlasti členov 6, 9, 151, 152, 153(1) in (2), 173 in 174,
– ob upoštevanju člena 174 PDEU o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji, zlasti na območjih, ki jih je prizadela industrijska tranzicija,
– ob upoštevanju spremenjene Evropske socialne listine,
– ob upoštevanju členov 14, 27 in 30 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. oktobra 2016 o potrebi po evropski politiki za ponovno industrializacijo glede na nedavna primera Caterpillar in Alstom[1],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. septembra 2016 o socialnem dampingu v Evropski uniji[2],
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic, zlasti njenih členov 22 in 23 o ekonomskih in socialnih pravicah ter pravici do dela,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic[3],
– ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov[4],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. novembra 2014 o zaposlovanju in socialnih vidikih strategije Evropa 2020[5],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. januarja 2013 s priporočili Komisiji o obveščanju zaposlenih in posvetovanju z njimi ter predvidevanju in upravljanju prestrukturiranja[6],
– ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o jeklarski industriji ter prestrukturiranju, selitvi in zapiranju podjetij v EU,
– ob upoštevanju smernic OECD za mednarodna podjetja,
– ob upoštevanju tristranske deklaracije Mednarodne organizacije dela (MOD) o načelih za mednarodna podjetja in socialno politiko,
– ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so bila napovedana številna zapiranja in odpuščanja v vsej EU, gospodarstva pa dosegajo ponovno rast, hkrati pa so se vrednosti za delničarje povečale do najvišje meje; ker so prenosi dejavnosti na lokacije s cenejšo delovno silo znotraj Unije še vedno prisotni, kot v primerih podjetij Carrefour, Embraco, Kingfisher, Castorama in Brico Dépôt, včasih pa se celo poziva k dejavni udeležbi tistih, ki bodo izgubili zaposlitev;
B. ker je prestrukturiranje podjetij, ki ga spodbuja doseganje čim večjega dobička v korist delničarjev, vzrok množičnih odpuščanj, to pa se pogosto dogaja v gospodarsko že prikrajšanih regijah, kot je bilo v primeru, ko se je podjetje Siemens odločilo, da bo zaprlo obrate v Nemčiji in na Nizozemskem, kar je povzročilo izgubo 4400 delovnih mest, ista podjetja pa so prejela subvencije in sredstva od zadevnih držav članic;
C. ker je brazilsko mednarodno podjetje Embraco napovedalo zaprtje svoje podružnice v bližini Torina v Italiji zaradi selitve na Slovaško, kjer bo predvidoma deležno večjih gospodarskih in davčnih spodbud, in sicer v okviru državne pomoči in plačil strukturnega sklada; ker podjetje Embraco ni v krizi in bo njegovih 500 visoko specializiranih delavcev odpuščenih, vendar ne zaradi ekonomskih razlogov, ter naj bi celo izvajali usposabljanje slovaških delavcev;
D. ker je britansko podjetje Kingfisher napovedalo premestitev računovodske službe podjetja na Poljsko in ukinitev 446 delovnih mest v francoskih podrejenih družbah Castorama in Brico Dépôt; ker so bili francoski delavci zaprošeni, naj pred odpustom usposobijo poljske kolege, ki jih bodo nadomestili;
E. ker so bile z globalizacijo uvedene nove proizvodne sheme globalnih vrednostnih verig z močnejšo konkurenco med gospodarskimi akterji; ker mora pravična trgovina z industrijskimi proizvodi spoštovati pravice delavcev, okoljske predpise ter druge socialne in davčne standarde;
F. ker socialnega, okoljskega in davčnega dampinga tako v EU kot v trgovinskih odnosih z zunanjimi partnerji ni mogoče sprejeti;
G. ker lahko novi modeli potrošnje privedejo do množičnega odpuščanja v sektorju trgovine na drobno, kot v primeru podjetja Carrefour, ali na področju storitev, kot v primeru številnih odpustov, napovedanih v bančnem sektorju;
H. ker družbena odgovornost podjetij pomeni, da ta prevzamejo odgovornost za svoj vpliv na družbo; ker bi morala evropska podjetja pri organizaciji dela in odločanju uporabljati evropske standarde družbene odgovornosti podjetij;
I. ker morajo družbe pri prestrukturiranju prevzeti odgovornost in socialni dialog postaviti v središče postopkov prestrukturiranja, prav tako pa bi morale ravnati družbeno odgovorno, saj so izkušnje pokazale, da je za socialno in gospodarsko trajnostno prestrukturiranje nujno potreben ustrezen socialni dialog s posebnim poudarkom na obveščanju delavcev, posvetovanju z njimi in njihovi udeležbi;
J. ker je neprekinjen odprt in pošten dialog s socialnimi partnerji še vedno ključnega pomena, da se zagotovijo nemotena proizvodnja in prehodi med zaposlitvami, upoštevanje duševnega in telesnega dobrega počutja na delovnem mestu ter oblikovanje novih delovnih odnosov z delodajalci ob hkratnem spoštovanju in spodbujanju pravic delavcev;
1. izraža globoko solidarnost z delavci, ki se soočajo z zaprtji in spremembami v zvezi z delom, ter zahteva nujno sprejetje ukrepov, ki bi jim nudili podporo;
2. obžaluje dvojni negativni vpliv načrtov prestrukturiranja podjetij, in sicer so to množična odpuščanja in tratenje javnih sredstev; poziva države članice in Komisijo, naj vzpostavijo družbene obveznosti glede pravic delavcev v primeru prestrukturiranja, ko so podjetja upravičena do javnih sredstev, in ostro obsoja zapiranja podjetij in načrte za prestrukturiranje, zaradi katerih na tisoče delavcev ostane brez zaposlitve zgolj zaradi povečanja prihodkov iz kapitala; nadalje meni, da bi morala podjetja obvezno vrniti neposredna in posredna javna finančna sredstva, prejeta v predhodnih dveh letih, če se preselijo v drugo državo;
3. opozarja, da se strukturnih skladov EU ne sme uporabljati na način, ki neposredno ali posredno podpira selitev storitev ali proizvodnje v druge države članice;
4. obsoja kratkoročne cilje, kjer imajo donosi kapitala in nevzdržno visoke dividende delničarjev prednost pred naložbami in obveznostmi do delavcev in lokalnih skupnosti;
5. zavrača kakršnokoli možnost konkurence med delavci glede delavskih pravic ali med podjetji v zvezi z družbenimi, okoljskimi in davčnimi zadevami ter obsoja vse oblike socialnega in gospodarskega dampinga;
6. poziva k boljšemu izvajanju delovne zakonodaje v državah članicah s pomočjo inšpektoratov za delo ter k učinkovitim ukrepom za izvrševanje delovnega zakonodaje v okviru nadnacionalnih delovnih vzorcev, na primer z oblikovanjem evropskega organa inšpektorjev za delo;
7. poziva Komisijo, naj predlaga evropski okvir za uvedbo postopka zaradi insolventnosti, ki v središče postavlja tako upnike kot delavce, pri čemer naj se osredotoči na ohranjanje čim večjega števila delovnih mest;
8. poziva Komisijo k reviziji politike konkurence in pravil o državni pomoči, da bi omogočili javno posredovanje, s ciljem zagotavljanja socialne in regionalne kohezije, izboljšanja delovnih in okoljskih standardov ter obravnavanja vprašanj v zvezi z javnim zdravjem;
9. opozarja, da je prva dolžnost, ki jo imajo podjetja do družbe, plačevanje davkov; poziva Komisijo in države članice, naj izvedejo celovito razširitev poročanja po posameznih državah in uvedejo strožje obveznosti obveščanja za podjetja, ki prenehajo delovati ali razglasijo insolventnost v državah članicah;
10. poziva države članice, naj izterjajo vsa sredstva, namenjena podpori podjetjem v obliki subvencij, davčnih olajšav, znižanja cen zemljišč itd., če se podjetje odloči, da bo proizvodne obrate premestilo ali zaprlo, in prek zakonodaje ali kolektivnih sporazumov zagotovijo ustrezno socialno varstvo, delovne pogoje in dostojne plače ter učinkovito varstvo pred neupravičenim odpuščanjem;
11. poziva h krepitvi ali boljšemu izvajanju zakonov o neupravičenem odpuščanju; poudarja, da bi morala biti množična odpuščanja iz gospodarskih razlogov prepovedana v primerih, ko je podjetje ali družba gospodarsko uspešna in/ali je njen edini namen povečati dobiček;
12. poziva države članice, naj določijo spodnje meje plač v obliki nacionalnih minimalnih plač, pri čemer naj ustrezno upoštevajo nacionalne zakonodaje in prakse, ter naj preprečijo konkurenco na področju plač med državami članicami;
13. poudarja bistveno vlogo družbene odgovornosti podjetij pri zagotavljanju trajnostne gospodarske rasti v Evropski uniji in v svetu; poziva Komisijo, naj sprejme novo strategijo o družbeni odgovornosti podjetij, ki bo vzpostavila strožje zahteve glede poročanja in izpolnjevanja zahtev, ter poziva države članice, naj podprejo spodbujanje družbene odgovornosti podjetij;
14. poziva Komisijo in države članice k uvedbi obveznih instrumentov, s katerimi se bo od podjetij zahtevalo, da internalizirajo socialne stroške svojih odločitev o selitvi;
15. poziva Komisijo, naj zagotovi nov temeljit in celovit evropski okvir, ki bi zajemal družbene, okoljske in lokalne odgovornosti podjetij, za podjetja, ki delujejo v EU, in subjekte Unije, ki delujejo drugje;
16. poudarja, da standardov EU glede družbene odgovornosti podjetij ni mogoče izpolnjevati, kadar podjetje preseli svojo proizvodnjo, pri tem pa ne upošteva družbenih posledic svojih gospodarskih odločitev; poziva k uvedbi obveznih instrumentov, s katerimi se bo od podjetij zahtevalo, da internalizirajo socialne stroške svojih odločitev o selitvi;
17. poudarja, da bi bilo treba družbeno odgovornost podjetij razširiti tudi na druga področja, kot so organizacija dela, enake možnosti, socialna vključenost, ukrepi proti diskriminaciji ter razvoj vseživljenjskega učenja in usposabljanja; poudarja, da mora družbena odgovornost podjetij zajemati na primer kakovost dela, enako plačilo, enakost spolov, poklicno napredovanje ter spodbujanje inovativnih projektov, kar prispeva k prehodu v trajnostno gospodarstvo;
18. opozarja, da morebitne pomoči, dodeljene v okviru Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji (ESPG), ni mogoče uporabiti za lažji odhod delavcev in poudarja, da je treba ta sklad uporabiti za pomoč delavcem pri ohranitvi delovnih mest;
19. poziva EU in države članice, naj zagotovijo, da so na voljo ustrezna finančna sredstva za usposabljanje in ukrepe oživitve z namenom olajšanja kritičnih prehodnih obdobjih v evropski industriji, in vztraja, da je treba ESPG uporabiti za pomoč delavcem pri prevzemu tovarn, da bi ohranili delovna mesta, ne pa za olajšanje njihovega zapiranja;
20. poziva k preoblikovanju Evropskega sklada za prilagoditev globalizaciji v Evropski sklad za prilagoditev globalizaciji in digitalizaciji, ki bi ponujal usposabljanje, preusposabljanje in prilagojene storitve za delavce, ki so izgubili ali bi lahko izgubili zaposlitev zaradi sprememb na delovnem mestu;
21. poziva Komisijo, naj vzpostavi evropski sklad za socialni in okoljski razvoj, ki bi s pomočjo izdaj obveznic in kreditne podpore ECB vlagal v preoblikovanje proizvodnih orodij in spretnosti delavcev na evropski ravni, da bi tako lahko izkoristili spremembe v proizvodnji in delu ter jih uporabili kot vire socialnega in okoljskega napredka;
22. poziva Komisijo, naj umakne dodelitve sredstev iz strukturnih skladov, če jih države članice uporabljajo na izkrivljen in nezakonit način, ki omogoča ali povečuje socialni damping na nacionalni ravni;
23. Evropsko unijo in države članice poziva, naj:
• ohranijo delovna mesta s preprečevanjem neupravičenega odpuščanja in z optimizacijo obstoječe visoke ravni strokovnega znanja in spretnosti, medtem ko omejujejo dividende delničarjev;
• zagotovijo preglednost finančnih transferjev iz evropskih podrejenih družb v matično družbo v ZDA ali davčnih oazah;
• izvajajo sankcije zoper podjetja, če ta vztrajajo pri svojih načrtih prestrukturiranja;
24. odločno poziva EU in države članice, naj si prizadevajo za sporazum o zavezujoči pogodbi OZN o nadnacionalnih družbah, ki je predmet obravnave v svetu OZN za človekove pravice, da bi ustrezno obravnavali zlorabe, ki jih zagrešijo ta podjetja; v zvezi s tem poziva, naj se v področje uporabe tega sporazuma vključijo gospodarske, socialne in kulturne pravice;
25. poudarja vlogo socialnih partnerjev pri razvoju skladne industrijske strategije, ki mora vključevati socialno razsežnost, da bi zagotovili, da pravice delavcev ne bodo ogrožene zaradi sedanje industrijske tranzicije;
26. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0377.
- [2] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0346.
- [3] Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0010.
- [4] Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0317.
- [5] UL C 289, 9.8.2016, str. 19.
- [6] UL C 440, 30.12.2015, str. 23.