Predlog resolucije - B8-0195/2018Predlog resolucije
B8-0195/2018

PREDLOG RESOLUCIJE o nezaupanju v cepljenje in upadanju stopenj precepljenosti v Evropi

16.4.2018 - (2017/2951(RSP))

k vprašanjema za ustni odgovor B8-0011/2018 in B8-0012/2018
v skladu s členom 128(5) Poslovnika

Joëlle Mélin v imenu skupine ENF

Postopek : 2017/2951(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0195/2018
Predložena besedila :
B8-0195/2018
Sprejeta besedila :

B8-0195/2018

Resolucija Evropskega parlamenta  o nezaupanju v cepljenje in upadanju stopenj precepljenosti v Evropi

(2017/2951(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 168 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z naslovom Otroško cepljenje: dosežki in izzivi v zvezi z otroškim cepljenjem v Evropi in obeti za naprej, ki so jih sprejeli ministri za zdravje držav članic EU dne 6. junija 2011[1],

–  ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 1. decembra 2014 o cepljenju kot učinkovitem načinu zagotavljanja javnega zdravja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 29. junija 2017 z naslovom „Evropski akcijski načrt „eno zdravje“ zoper odpornost proti antimikrobikom“ (COM(2017)0339),

–  ob upoštevanju svetovnega akcijskega načrta za cepljenje Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki ga je podprlo vseh 194 držav članic na zasedanju Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije maja 2012,

–  ob upoštevanju resolucije 68.6, ki jo je sprejelo vseh 194 držav članic na zasedanju Generalne skupščine Svetovne zdravstvene organizacije 26. maja 2015,

–  ob upoštevanju evropskega akcijskega načrta SZO za cepljenje za obdobje 2015–2020, sprejetega 18. septembra 2014,

–  ob upoštevanju tehničnega poročila Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni (ECDC) z dne 27. aprila 2017 o informacijskih sistemih v zvezi s cepljenjem v EU in EGP,

–  ob upoštevanju tehničnega poročila centra ECDC z dne 14. junija 2017 o cepljenju in boleznih, ki jih je mogoče s cepljenjem preprečiti: temeljno znanje,

–  ob upoštevanju politične izjave s srečanja na visoki ravni Generalne skupščine OZN dne 21. septembra 2016 o odpornosti proti antimikrobikom,

–  ob upoštevanju poročila Svetovne banke iz marca 2017 z naslovom Drug-Resistant Infections: A Threat to Our Economic Future (Okužbe, odporne proti zdravilom: grožnja naši gospodarski prihodnosti),

–  ob upoštevanju priporočila Sveta z dne 22. decembra 2009 o cepljenju proti sezonski gripi[2],

–  ob upoštevanju vedno večjega števila medcelinskih potnikov,

–  ob upoštevanju vprašanj za Svet in Komisijo  o nezaupanju v cepljenje in upadanju stopenj precepljenosti v Evropi  (O-000008/2018 – B8-0011/2018 in O-000009/2018 – B8-0012/2018),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je metoda preventivnega cepljenja proti nekaterim boleznim, kot so tetanus, otroška paraliza, črne koze in tuberkuloza, na evropski in svetovni ravni doslej izkazala odlične rezultate brez pomembnih neželenih učinkov, ne da bi povzročala zaskrbljenost glede minimalne stopnje precepljenosti;

B.  ker se v Evropi te bolezni ponovno pojavljajo v odporni obliki in so dokazano neposredno povezane z velikimi migracijskimi valovi;

C.  ker naj bi bilo, če izvzamemo gripo, v sedmih letih število primerov bolezni, ki bi jih bilo mogoče preprečiti s cepljenjem, 215.000, to je 30.000 na leto oziroma 0,0055 % evropskega prebivalstva, kar je z znanstvenega stališča zelo malo v smislu razmerja med koristmi in tveganji[3];

D.  ker je bilo 95 % teh bolezni, med katerimi so take, ki so potencialno smrtne in bi jih bilo mogoče s cepljenjem preprečiti, v bistvu v Evropi že izkoreninjeno zgolj z uporabo higienskih metod, kar velja zlasti za ošpice;

E.  ker po svetu še vedno umre 2,5 milijona ljudi zaradi razširjanja nekaterih bolezni izključno zaradi slabe higiene, ne pa neposredno zaradi nezadostnega cepljenja;

F.  ker so se razmere glede cepljenja na dan 1. januarja 2018 v 28 državah članicah izredno razlikovale in ker v Evropi že deset let primanjkuje cepiv;

G.  ker kljub temu v Evropi in v svetu ni prišlo do pandemije, zaradi katere bi lahko bili govori v prid cepljenja, ki skušajo sprožiti preplah, upravičeni;

H.  ker so prav ti zrežirani govori, katerih namen je sprožiti preplah, prave lažne novice;

I.  ker poleg tega niso bili izvedeni poskusi s polivalentnimi cepivi na več sevih, čeprav v več državah Unije trenutno poteka postopek naložitve uporabe polivalentnih cepiv;

J.  ker povezava med cepivi in odpornostjo proti antimikrobikom ni neposredna; ker se je mogoče z odpornostjo proti antimikrobikom globalno spoprijeti samo z ustrezno uporabo antibiotikov, ne pa preprosto s pravilno uporabo cepiv;

K.  ker člen 8 Evropske konvencije o človekovih pravicah določa: „1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja njegovega zasebnega in družinskega življenja, doma in dopisovanja. 2. Javna oblast se ne sme vmešavati v izvrševanje te pravice, razen če je to določeno z zakonom in nujno v demokratični družbi zaradi državne varnosti, javne varnosti ali ekonomske blaginje države, zato, da se prepreči nered ali kaznivo dejanje, da se zavaruje zdravje ali morala, ali da se zavarujejo pravice in svoboščine drugih ljudi“;

1.  poziva k zelo vestnim kontrolam migrantov na zunanjih mejah EU, s katerim naj se ugotovi, ali so morda nosilci odpornih klic;

2.  poziva, naj se enake kontrole izvajajo na mejah vsake države članice;

3.  poziva države članice, naj izvedejo preskus velikega obsega s polivalentnimi cepivi, preden bodo tržena in bo njihova uporaba zakonsko določena, ter naj primerjajo razmerje med njihovimi koristmi in tveganji z drugimi preventivnimi metodami;

4.  poziva, naj se s kar največjo preglednostjo objavijo vse informacije v zvezi z evropskimi razpisi za zbiranje ponudb, ki jih je uvedlo in podprlo vseh 24 držav članic z laboratoriji za proizvodnjo cepiv;

5.  poziva, naj se skladnost z odločbo Evropskega sodišča za človekove pravice o spoštovanju zasebnosti[4] razširi na obvezno cepljenje;

6.  poziva, naj se ohrani pristojnost držav članic za določanje časovnih razporedov cepljenja;

7.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, Svetovni zdravstveni organizaciji ter vladam in parlamentom držav članic.

Zadnja posodobitev: 18. april 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov