Predlog resolucije - B8-0238/2018Predlog resolucije
B8-0238/2018
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o odgovorih na peticije o obravnavi prekarnosti in zlorabljanju pogodb o zaposlitvi za določen čas

25.5.2018 - (2018/2600(RSP))

k vprašanju za ustni odgovor B8-0022/2018
v skladu s členom 128(5) Poslovnika

Cecilia Wikström, predsednica v imenu Odbora za peticije


Postopek : 2018/2600(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0238/2018
Predložena besedila :
B8-0238/2018
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B8-0238/2018

Resolucija Evropskega parlamenta o odgovorih na peticije o obravnavi prekarnosti in zlorabljanju pogodb o zaposlitvi za določen čas

(2018/2600(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju člena 153(1)(a) in (b), člena 155(1) in člena 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju členov 4 in 30 Evropske socialne listine ter členov 31 in 32 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1997/81/ES z dne 15. decembra 1997 o okvirnem sporazumu o delu s krajšim delovnim časom, sklenjenim med UNICE, CEEP in ETUC – Priloga: Okvirni sporazum o delu s krajšim delovnim časom (direktiva o delu s krajšim delovnim časom)[1],

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 1999/70/ES z dne 28. junija 1999 o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP (direktiva o delu za določen čas)[2],

–  ob upoštevanju Direktive 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa (direktiva o delovnem času)[3],

–  ob upoštevanju Direktive 2008/104/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o delu prek agencij za zagotavljanje začasnega dela[4],

–  ob upoštevanju Direktive 2009/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o ustanovitvi Evropskega sveta delavcev ali uvedbi postopka obveščanja in posvetovanja z delavci v družbah ali povezanih družbah na območju Skupnosti (direktiva o Evropskem svetu delavcev)[5],

–  ob upoštevanju Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja in Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 175 o delu s krajšim delovnim časom,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. julija 2017 o delovnih pogojih in prekarni zaposlitvi[6],

–  ob upoštevanju študije z naslovom „Začasne delovne pogodbe, prekarna delovna razmerja, temeljne pravice delavcev in delovna zakonodaja EU“, ki jo je novembra 2017 objavil generalni direktorat za notranjo politiko Unije[7],

–  ob upoštevanju številnih peticij o zlorabi direktive o delu za določen čas v javnem sektorju[8], o prekarnih delovnih pogojih delavcev, zaposlenih v zasebnem sektorju, s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti[9], o sindikalni zastopanosti in razlikah v sistemih socialne varnosti[10] in o nasprotovanju povečanemu sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas[11],

–  ob upoštevanju novih predlogov Komisije o ustanovitvi Evropskega organa za delo (COM(2018)0131) in za priporočilo Sveta o dostopu delavcev in samozaposlenih oseb do socialne zaščite (COM(2018)0132),

–  ob upoštevanju izida predstavitve o varstvu pravic delavcev v začasnih ali prekarnih delovnih razmerjih, ki jo je 22. novembra 2017 na podlagi prejetih peticij organiziral Odbor za peticije,

–  ob upoštevanju Direktive Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 o obveznosti delodajalca, da zaposlene obvesti o pogojih, ki se nanašajo na pogodbo o zaposlitvi ali delovno razmerje[12],

–  ob upoštevanju predloga direktive Evropskega parlamenta in Sveta o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih v Evropski uniji, ki razveljavlja Direktivo Sveta 91/533/EGS z dne 14. oktobra 1991 (COM(2017)0797),

–  ob upoštevanju vprašanja Komisiji v zvezi z odgovori na peticije o obravnavi prekarnosti in zlorabljanju pogodb o zaposlitvi za določen čas (O-000054/2018 – B8-0022/2018),

–  ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za peticije,

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se je v EU v zadnjih 15 letih število delavcev s pogodbami o zaposlitvi za določen in krajši delovni čas povečalo, kar je posledica izvajanja varčevalnih politik in krčenja pravic delavcev, zaradi česar sta se povečali prekarnost in nestabilnost zaposlitve; ker so potrebne učinkovite politike, s katerimi bodo zajete različne oblike zaposlovanja in bo poskrbljeno za ustrezno varstvo delavcev;

B.  ker so prekarni delovni pogoji posledica velikih razlik v dejanskem varstvu pravic delavcev na različnih ravneh ureditve, tudi v primarni in sekundarni zakonodaji EU ter zakonodaji držav članic; ker bi bilo treba peticije v zvezi z različnimi oblikami zaposlitve obravnavati v skladu z nacionalno zakonodajo zadevne izvorne države članice in v skladu z ustrezno zakonodajo EU; ker socialna in delovna politika EU temeljita na načelu subsidiarnosti;

C.  ker je treba politične ukrepe prilagoditi, da se bo upoštevalo dejstvo, da je prekarnost dinamični vidik, ki vpliva na vse osebne odnose na delu; ker se je proti prekarni zaposlitvi treba boriti s celovitim svežnjem ukrepov na več ravneh, ki bo spodbujal vključujoče in učinkovite standarde dela, pa tudi z učinkovitimi ukrepi za zagotovitev spoštovanja načela enakosti;

D.  ker bi si bilo treba prizadevati za dosego cilja učinkovitega odpravljanja nepoštene prakse pri zaposlovanju, ki vodi v prekarnost, in sicer tudi na podlagi agende za dostojno delo Mednarodne organizacije dela, ki obravnava ustvarjanje delovnih mest, pravice pri delu, socialno zaščito in socialni dialog, pri čemer je enakost spolov presečni cilj;

E.  ker je iz podatkov Eurostata in Eurofounda o razlikah med spoloma in v starosti pri začasnih zaposlitvah ter podzaposlenosti velikega deleža delavcev s krajšim delovnim časom razviden porast nestandardnih in atipičnih oblik zaposlitve; ker je iz podatkov o brezposelnosti po spolu in starosti razvidno, da so stopnje najnižje od leta 2009;

F.  ker je v zadnjih letih več držav članic tako v javnem kot v zasebnem sektorju doživelo znaten porast atipičnih in začasnih pogodb o zaposlitvi, in sicer v pravnem okviru, ki zaradi neobstoja učinkovitih in sorazmernih pravnih sredstev ne omogoča ustreznega preprečevanja ali kaznovanja velikega števila zaporednih pogodb za določen čas; ker to spodkopava celovitost evropske zakonodaje na področju dela in sodno prakso Sodišča Evropske unije;

G.  ker EU razpolaga s celovitim okvirom zakonodaje, katerega cilj je omejiti tveganja, ki jih prinaša prekarnost nekaterih oblik delovnih razmerij; v to zakonodajo spadajo direktiva o pogodbah za določen čas, direktiva o delu s krajšim delovnim časom, direktiva o začasni zaposlitvi, direktiva o delovnem času, direktiva o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu, direktiva o enakem obravnavanju oseb in direktiva o enakih možnostih in enakem obravnavanju;

H.  ker je Komisija nakopičila veliko zamud v postopkih za ugotavljanje kršitev v zvezi s kršitvami delovne zakonodaje EU s strani nekaterih držav članic, ki so leta dopuščale zlorabo pogodb o zaposlitvi za določen čas in kršenje pravic delavcev;

I.  ker so nedavne informacije v zvezi s peticijami o zlorabi pogodb o zaposlitvi za določen čas v javnem sektorju razkrile položaj nekaterih začasnih delavcev, ki jih je javni organ, za katerega so delali, odpustil po prejetju odločbe, da so začasno zaposleni utrpeli škodo zaradi zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas, s čimer se krši Direktiva 1999/70/ES o okvirnem sporazumu o delu za določen čas, sklenjenem med ETUC, UNICE in CEEP[13],

J.  ker se delovni pogoji od ene države članice do druge razlikujejo, saj ima vsaka država lastno specifično zakonodajo s področja pogodb o zaposlitvi;

K.  ker je Odbor za peticije prejel trdne dokaze o porastu zlorabe prekarnega zaposlovanja;

L.  ker Odbor za peticije za veliko število novih peticij še ni prejel odgovora Komisije, saj so bile vložene v letu 2017;

M.  ker je treba delavce s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti po zakonodaji EU obravnavati kot delavce, saj delajo po navodilih druge osebe in za opravljeno delo prejemajo plačilo, zato je zanje treba uporabljati zakonodajo EU;

N.  ker je posledica prekarnega zaposlovanja, vključno s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, neustrezen dostop do socialne zaščite in spodkopavanje pravice do kolektivnih pogajanj, zlasti v smislu socialnih prejemkov in zaščite v primeru neupravičene odpustitve, pa tudi negativni vpliv na razvoj poklicne poti in usposabljanje; ker prekarno zaposlovanje vodi v na splošno prekarno življenje;

O.  ker ženske pogosteje sklepajo pogodbe s krajšim delovnim časom, pogodbe o zaposlitvi za določen čas ali pogodbe z nizko plačo in so zato bolj izpostavljene prekarnosti, ki je posledica diskriminacije na trgu dela, to pa upočasnjuje napredek pri zmanjševanju in odpravljanju razlik v plačah in pokojninah med spoloma;

1.  meni, da prekarna zaposlitev pomeni zaposlitev, ki med drugim izhaja iz zlorabe pogodbe o zaposlitvi za določen čas, kar je v nasprotju z mednarodnimi standardi na področju delovnih razmer, pravic delavcev in prava EU; poudarja, da so prekarno zaposleni bolj izpostavljeni socialno-ekonomski ranljivosti ter imajo premalo sredstev za dostojno življenje in nezadostno socialno zaščito;

2.  opozarja, da je treba razlikovati med atipičnimi oblikami dela in prekarnimi zaposlitvami; poudarja, da izrazov „atipična“ in „prekarna“ zaposlitev ne smemo uporabljati kot sopomenki;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj se proti prekarnim zaposlitvam, kot so pogodbe brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti, borijo s tem, da zagotovijo razvoj novih instrumentov, dosledno spoštujejo sodno prakso Sodišča Evropske unije ter na nacionalni ravni dejansko izvajajo zakonodajo EU in nacionalno zakonodajo, da bi našle rešitev za pomanjkanje dostojnega dela in izvajale pristop, ki temelji na pravicah; poziva Komisijo in države članice, naj sodelujejo z vsemi socialnimi partnerji, zlasti s sindikati, in zadevnimi zainteresiranimi stranmi, ter spodbujajo kakovostno, varno in dobro plačano zaposlitev, da bi med drugim okrepile inšpektorate za delo;

4.  poziva Komisijo, naj nemudoma sprejme zakonodajne ukrepe, ki bodo učinkovito urejali zaposlitvene prakse, ki vodijo v prekarnost;

5.  je seznanjen s predlogom Komisije o Evropskem organu za delo in poziva, naj se organu nameni dovolj lastnih proračunskih sredstev in naj se nanj ne prenašajo sredstva, namenjena drugim pomembnim organom; poziva Komisijo, naj okrepi svoja prizadevanja za odpravo nepoštenih pogojev v pogodbah o zaposlitvi in obravnava vse s tem povezane zlorabe in vrzeli; je seznanjen z novim predlogom direktive o preglednih in predvidljivih delovnih pogojih, katere cilj je določiti nove pravice za vse delavce, zlasti da bi se izboljšali delovni pogoji za delavce v novih in nestandardnih oblikah zaposlovanja, hkrati pa zmanjšati breme za delodajalce in ohranjati prilagodljivost trga dela;

6.  izrecno pozdravlja določbe o pravici do dodatne zaposlitve, ki prepovedujejo klavzule o ekskluzivnosti in omejujejo klavzule o nezdružljivosti, in pravici do obveščenosti o datumu začetka delovnega razmerja v razumnem času pred tem datumom;

7.  poudarja, da je direktivo o delovnem času mogoče in treba uporabiti za delavce s pogodbami brez zagotovljene minimalne delovne obveznosti in da zato zanje veljajo pravila o minimalnem času počitka in maksimalnem delovnem času;

8.  poziva države članice, naj s pomočjo kazalnikov Mednarodne organizacije dela določijo obstoj delovnega razmerja kot način za obravnavanje problematike nezadostnega varstva pri prekarnih zaposlitvah;

9.  ugotavlja, da je dostop do socialne zaščite ključen za ekonomsko in socialno varnost delovne sile ter dobro delujoče trge dela, ki ustvarjajo delovna mesta in trajnostno rast;

10.  poudarja, da je treba zagotoviti inšpekcijske preglede, ki bi delavcem z začasno ali prožno pogodbeno ureditvijo omogočili vsaj enako raven varstva kot vsem drugim delavcem; ugotavlja, da si je treba ciljno prizadevati za uporabo obstoječih instrumentov Mednarodne organizacije dela v posebni kampanji proti prekarnim zaposlitvam in da bi bilo treba resno preučiti potrebo po novih zavezujočih instrumentih in pravnih ukrepih, s katerimi bi omejili in zmanjšali prekarne zaposlitve, pogodbe za take zaposlitve pa bi bile za delodajalce manj zanimive;

11.  je trdno prepričan, da je treba izvesti celovito presojo okoliščin glede obnavljanja pogodb o zaposlitvi za določen čas, saj delovne naloge, ki so naložene delavcu, ne ustrezajo zgolj začasni potrebi, kar razkriva obstoj zlorabe, ki je v nasprotju z določbo 5 okvirnega sporazuma iz Direktive 1999/70/ES;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti zagotovijo načelo enakega plačila za enako delo na enakem delovnem mestu;

13.  vztraja, da morajo Komisija in države članice oceniti vso zakonodajo, ki zadeva vidike prekarne zaposlitve, ki vplivajo na enakost spolov; meni, da se je treba osredotočiti na vse obstoječe ukrepe, ki obravnavajo potrebe žensk s prekarno zaposlitvijo, saj bo sicer ta skupina, ki je že zdaj nesorazmerno močno zastopana, še naprej čezmerno prizadeta;

14.  opozarja, da Direktiva 1999/70/ES o okvirnem sporazumu o delu za določen čas temelji na predpostavki, da so pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas prevladujoča oblika delovnih razmerij, medtem ko so pogodbe o zaposlitvi za določen čas značilnost zaposlovanja v samo določenih sektorjih ali določenih poklicih in dejavnostih;

15.  obsoja obnovitev pogodb o zaposlitvi za določen čas, s katerimi se krijejo potrebe, ki niso začasne, temveč stalne in trajne, saj to predstavlja kršitev Direktive 1999/70/ES;

16.  ugotavlja, da je Sodišče Evropske unije ugotovilo, da pomeni sprememba pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, ukrep, ki je v skladu z zahtevami, ki izhajajo iz prava EU, saj preprečuje zlorabo pogodb o zaposlitvi za določen čas in omogoča popolno odpravo posledic zlorabe[14];

17.  poudarja, da je treba spremembo pogodbe za določen čas v pogodbo za nedoločen čas obravnavati kot ukrep za učinkovito preprečevanje in kaznovanje zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas v javnem in zasebnem sektorju, in jo morajo vse države članice jasno in dosledno vključiti v svoje pravne okvire o delovnem pravu;

18.  poudarja, da sprememba pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas za delavca, ki je utrpel zlorabo pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar je v nasprotju z Direktivo 1999/70/ES, ne odvezuje držav članic od obveznosti, da to zlorabo kaznujejo, poleg možnosti, da prizadeti delavci dobijo odškodnino za morebitno škodo, nastalo v preteklosti;

19.  poudarja, da če se država članica odloči kaznovati diskriminacijo ali zlorabo začasno zaposlenega delavca, ki sta v nasprotju s pravom Unije, tako da prizadetemu delavcu dodeli odškodnino, mora biti ta v vsakem primeru ustrezna in učinkovita ter delavcu v celoti povrniti nastalo škodo;

20.  poudarja, da proračunski dejavniki, na podlagi katerih države članice izberejo svojo socialno politiko, ne upravičujejo pomanjkanja učinkovitih ukrepov za preprečevanje in ustrezno kaznovanje zlorabe zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas; poudarja, da je sprejetje takih učinkovitih ukrepov, v celoti skladnih z zakonodajo EU, nujno, da bi se odpravile posledice kršitve pravic delavcev;

21.  obsoja dejstvo, da so delavci, za katere so pristojni sodni organi priznali, da so žrtve zlorabe pogodb o zaposlitvi za določen čas, kar pomeni kršitev Direktive 1999/70/ES, postali presežni; je trdno prepričan, da se v primeru zlorab zaporednih pogodb o zaposlitvi za določen čas lahko uporabi ukrep, ki dejansko in enakovredno zagotavlja varstvo delavcev, da se ustrezno kaznuje zloraba in se odpravijo posledice kršitve prava EU ter da se ohrani delovno mesto prizadetih delavcev;

22.  poziva države članice, naj izboljšajo delovne standarde za nekonvencionalna delovna mesta, in sicer naj zagotovijo vsaj sklop minimalnih standardov za socialno zaščito, minimalne plače ter dostop do usposabljanja in izpopolnjevanja;

23.  poziva države članice, naj sprejmejo ukrepe za spoštovanje, spodbujanje in uresničevanje temeljnih načel in pravic na delovnem mestu, ki zadevajo zaposlene v neformalni ekonomiji, naj vzpostavijo ustrezne mehanizme ali pregledajo obstoječe in zagotovijo skladnost z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi ter naj priznajo in izvršujejo delovna razmerja tako, da bodo delavcem olajšale prehod v formalno ekonomijo.

Zadnja posodobitev: 30. maj 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov