Predlog resolucije - B8-0241/2018Predlog resolucije
B8-0241/2018
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih

25.5.2018 - (2018/2714(RSP))

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Younous Omarjee v imenu skupine GUE/NGL

Postopek : 2018/2714(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0241/2018
Predložena besedila :
B8-0241/2018
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B8-0241/2018

Resolucija Evropskega parlamenta o večletnem finančnem okviru 2021–2027 in lastnih sredstvih

(2018/2714(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020[1] in njene poznejše spremembe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 z dne 20. junija 2017[2],

–  ob upoštevanju členov 106a in 171 Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo,

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju[3],

–  ob upoštevanju Sklepa Sveta 2014/335/EU, Euratom z dne 26. maja 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije[4],

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 608/2014 z dne 26. maja 2014 o določitvi izvedbenih ukrepov za sistem virov lastnih sredstev Evropske unije[5],

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 609/2014 z dne 26. maja 2014 o načinih in postopkih za dajanje tradicionalnih lastnih sredstev ter lastnih sredstev iz naslovov DDV in BND na razpolago ter ukrepih za zagotavljanje denarnih sredstev[6],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije[7],

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 28. junija 2017 za razmislek o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU[8],

–  ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov 70/1 z dne 25. septembra 2015 z naslovom Spreminjamo naš svet: agenda za trajnostni razvoj do leta 2030,

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu in Svetu 4. oktobra 2016[9],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 19. januarja 2017 o evropskem stebru socialnih pravic[10],

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 17. oktobra 2017 z naslovom Trdnejše in prenovljeno strateško partnerstvo z najbolj oddaljenimi regijami EU (COM(2017)0623),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 21. septembra 2017 z naslovom Pravičen in učinkovit davčni sistem v Evropski uniji za enotni digitalni trg (COM(2017)0547),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 29. marca 2007 o prihodnosti lastnih sredstev Evropske unije[11],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. junija 2011 o vlaganju v prihodnost: novi večletni finančni okvir za konkurenčno, trajnostno in vključujočo Evropo[12],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. aprila 2014 z naslovom Pogajanja o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020: pridobljene izkušnje in pot naprej[13],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. aprila 2014 o osnutku sklepa Sveta o sistemu virov lastnih sredstev Evropske unije[14],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. decembra 2014 o sistemu virov lastnih sredstev Evropskih skupnosti[15],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020[16],

–  ob upoštevanju poročila iz decembra 2016 z naslovom Future financing of the EU – Final report and recommendations of the High Level Group on Own Resources (Prihodnje financiranje EU – zaključno poročilo in priporočila skupine na visoki ravni za lastna sredstva),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun ter mnenj Odbora za mednarodno trgovino, Odbora za proračunski nadzor, Odbora za ekonomske in monetarne zadeve, Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja in Odbora za ustavne zadeve (A8-0041/2018),

–  ob upoštevanju poročila Odbora za proračun, mnenj Odbora za zunanje zadeve, Odbora za razvoj, Odbora za proračunski nadzor, stališča v obliki predlogov sprememb Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve ter mnenj Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, Odbora za industrijo, raziskave in energetiko, Odbora za promet in turizem, Odbora za regionalni razvoj, Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, Odbora za ribištvo, Odbora za kulturo in izobraževanje, Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, Odbora za ustavne zadeve in Odbora za pravice žensk in enakost spolov (A8-0048/2018),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker se še čutijo posledice gospodarske in družbene krize, ki je države članice prizadela v letih 2007 in 2008, in ker so med slednjimi še vedno socialne, ekonomske in teritorialne neenakosti; ker bi moral proračun Unije spodbujati javne naložbe s podpiranjem produktivnih in strateških sektorjev (tudi njihove posodobitve in trajnosti) ter javnih storitev, ustvarjanje delovnih mest s pravicami, boj proti revščini, družbenemu izključevanju in neenakosti, varovanje okolja in izkoristek celotnega potenciala vseh držav in regij, pa tudi prizadevanja za zunanje odnose, utemeljene na solidarnosti, sodelovanju, medsebojnem spoštovanju in miru;

B.  ker se je hitro izkazalo, da večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 ni primeren za obravnavanje zaznanih potreb, zlasti tistih, ki so nastale zaradi izredno nesorazmernega dolžniškega bremena, ki je posledica asimetričnih politik in narave procesa povezovanja in so ga te še poslabšale, kar je nekaterim državam prineslo dobiček, druge pa potisnilo v globoko gospodarsko depresijo; ker so dolžniško breme uporabili kot pretvezo za uvedbo varčevanja, kar je poglobilo recesijo ter spodkopalo socialno funkcijo držav, pa tudi pravice ljudstev in delavske pravice ter posledično povzročilo naraščanje brezposelnosti, revščino, veliko znižanje plač, višjo upokojitveno starost in manjšo javno porabo na področjih, kot so izobraževanje, kultura in zdravje; ker naj bi z večletnim finančnim okvirom za leto 2014–2020 obravnavali vrsto nastajajočih kriz in izzivov na območjih, ki niso bila upoštevana, kot so neenak gospodarski razvoj in dolžniško breme, visoka brezposelnost, omejevanje socialnih in delavskih pravic in naraščanje socialno-ekonomskih neenakosti, in ker s tem okvirom ni bilo mogoče prekiniti politik, ki jih zdaj vodi EU, in doseči premika k tistim, ki tako na nacionalni kot evropski ravni krepijo prizadevanja držav članic za ustvarjanje blaginje za vse, pošteno razdelitev bogastva, trajnostno gospodarsko rast, polno zaposlenost, varnost zaposlitve in socialno varstvo, zagotavljanje kakovostnih, univerzalnih in brezplačnih javnih storitev, okoljsko blaginjo, ki temelji na zdravem naravnem okolju, naložbe v izobraževanje in infrastrukturo, dostojno življenje za starejše in cenovno dostopna stanovanja, energetiko in komunikacije; ker so tako na ravni Unije kot na ravni držav članic potrebne celostne politike, in sicer prerazporeditvene politike, ter naložbe, ki ustvarjajo delovna mesta, da bi se lahko borili proti revščini, socialni izključenosti in dohodkovnim neenakostim;

C.  ker večletni finančni okvir Unije odraža neoliberalne in k varčevalnim ukrepom usmerjene politike, ki so bile uvedene z okvirom za ekonomsko upravljanje, kar je poglobilo socialno-ekonomske neenakosti v državah članicah in med njimi ter povečalo število ljudi, ki jim grozita revščina in socialna izključenost; ker so deregulacija trga dela in regresivni davčni sistemi prispevali k prenosu bogastva od delavcev k velikim kapitalistom in poglobili vrzel med dohodki in premoženjem; ker z okvirom ekonomskega upravljanja politične izbire niso več v rokah demokratično izvoljenih vlad in nacionalnih parlamentov, zaradi česar narodi Evrope ne morejo več izvajati demokratičnega nadzora, varčevanje pa je bilo institucionalizirano; ker naraščajoče nasprotovanje tovrstnemu evropskemu povezovanju odraža nujno potrebo po drugačnem procesu povezovanja, ki bo prispeval k socialnemu in demokratičnemu napredku v EU, pravičnemu in mirnemu reševanju mednarodnih izzivov ter svetovnemu kulturnemu dialogu in ki bo temeljil na sodelovanju med državami z enakimi pravicami;

D.  meni, da je treba ohraniti soglasje kot jamstvo, da bo sprejet pozitiven večletni finančni okvir, ki bo ustrezal vsem državam članicam, ne samo nekaterim; se zavzema, da bi pri novem večletnem finančnem okviru vsem državam članicam dali večjo avtonomno in prožno zmogljivost upravljanja, tako da ne bi sprejeli večje centralizacije in birokratizacije skupnih pravil pri njegovi uporabi;

E.  ker je Komisija svoj sveženj predlogov za sodobni proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, vključno z bodočimi lastnimi sredstvi, predstavila 2. maja 2018, čeprav je bilo v Uredbi Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 določeno, da bi bilo treba predloge pripraviti pred 1. januarjem 2018; ker so v tem predlogu poudarjene vrednote, ki veljajo za podlago za evropsko solidarnost, trajnostno rast in povezovanje – demokracija in sodelovanje, enakost, socialna pravičnost ter spoštovanje pravne države in človekovih pravic; ker proračunske možnosti EU, ki jih predlaga Komisija, ne odražajo prednostnih nalog, potrebnih za spodbuditev trajnostne, kakovostne in družbeno uravnotežene rasti, prav tako pa ne upoštevajo potrebe po solidarnosti ter ekonomski in socialni koheziji med državami članicami;

F.  ker predlogi Komisije za sodoben proračun Unije, ki varuje, opolnomoča in ščiti: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, vključno z bodočimi lastnimi sredstvi, ne obravnavajo izredno neenakega gospodarskega razvoja in dolžniškega bremena, visoke brezposelnosti, omejevanja socialnih in delavskih pravic ter naraščanja socialno-ekonomskih neenakosti; ker je nujno treba prekiniti politike, ki jih zdaj vodi EU, in doseči premik k tistim, ki tako na nacionalni kot evropski ravni krepijo prizadevanja držav članic za ustvarjanje blaginje za vse, pošteno razdelitev bogastva, trajnostno gospodarsko rast, polno zaposlenost, varnost zaposlitve in socialno varstvo, zagotavljanje kakovostnih, univerzalnih in brezplačnih javnih storitev, okoljsko blaginjo, ki temelji na zdravem naravnem okolju, naložbe v izobraževanje in infrastrukturo, dostojno življenje za starejše in cenovno dostopna stanovanja, energetiko in komunikacije;

G.  ker Komisija v svojem svežnju predlogov za sodobni proračun za Unijo, ki varuje, opolnomoča in ščiti: večletni finančni okvir za obdobje 2021–2027, vključno z bodočimi lastnimi sredstvi, vztraja pri ohranitvi in podpiranju sedanjih davčnih struktur, ki dajejo prednost velikim kapitalistom namesto delavskemu razredu in ljudem; ker ukrepi ostre fiskalne discipline in velike izgube vladnih prihodkov zaradi davčnih utaj in izogibanja davkom pomenijo dodaten pritisk na proračune držav članic in ogrožajo interese ljudi in delavcev;

H.  ker podnebna kriza in izguba biotske raznovrstnosti še vedno pomenita grožnjo stabilnosti, zdravju in preživetju družb po vsem svetu, pa tudi dobrobiti živali; ker bi bilo treba obveznosti, sprejete na konferenci OZN o podnebnih spremembah COP21, čeprav so na videz ambiciozne, obširno okrepiti v pravi smeri;

I.  ker evropska migracijska politika, namesto da bi spodbujala solidarnost med državami članicami in državami, ki jih je svetovna begunska kriza najbolj prizadela, tj. najrevnejše na svetu, med državljani severnih in južnih držav ustvarja dvojna merila za priseljevanje, s čimer se slabšajo razmere v najrevnejših državah, vedno več pa je rasističnih in ksenofobnih meril;

Za res napredno, socialno, mirno, vključujočo, ekološko in feministično Evropo

1.  želi spomniti, da bi moral biti naslednji večletni finančni okvir umeščen v strategijo za ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter podpreti trajnostno kmetijstvo, da bi koristil vsem ljudem; meni, da bi moral naslednji večletni finančni okvir prispevati k okoljsko zdravi in socialno pravičnejši Evropi; v zvezi s tem zavrača predlog za novi večletni finančni okvir, ki ga je Komisija predložila 2. maja 2018 in v katerem napoveduje zmanjšanje kohezijske politike ter se zavzema za „evropsko trdnjavo“, ki ne upošteva pomislekov državljanov;

2.  poudarja, da bi se morali o ciljih in politikah večletnega finančnega okvira dogovoriti, še preden se jim dodelijo zneski, in poudarja, da bi morala Parlament in Svet pred dodelitvijo zneskov in končnimi popravki za celoten paket večletnega finančnega okvira opraviti temeljita pogajanja o vseh vidikih, povezanih s tem okvirom; opozarja, da je treba v skladu s členoma 312(5) in 324 PDEU Parlament ustrezno vključiti v postopek pogajanj o naslednjem večletnem finančnem okviru; poziva Komisijo in Evropski svet, naj z njim vodita pregledna pogajanja v dobri veri; poudarja, da je edini parlament, ki odloča o strani odhodkov, ne pa tudi prihodkov, in ponovno poziva k odpravi te demokratične anomalije;

3.  zavrača zmanjšanje proračunskih sredstev za kohezijsko in skupno kmetijsko politiko; zato poziva k stalni in povečani podpori za ponovno obravnavanje razlik v bogastvu med revnimi in bogatejšimi regijami ter razlik v prihodkih med različnimi socialnimi skupinami v okviru naslednjega programskega obdobja;

4.  nasprotuje nominalnemu ali relativnemu zmanjšanju proračuna EU v naslednjem večletnem finančnem okviru; meni, da je treba bistveno povečati proračun EU, da bi okrepili njegovo redistributivno vlogo ter tako prispevali k izvajanju načela ekonomske in socialne kohezije; meni, da bi bilo treba to doseči s povečanjem prispevkov držav članic na podlagi njihovega bruto nacionalnega dohodka (BND), pri čemer bi z redistribucijo okrepili ključno načelo, da bi morale države članice z višjim BND prispevati sorazmerno več, kar bi prispevalo k učinkoviti ekonomski in socialni koheziji in ne bi povečalo razlik v Evropski uniji;

5.  opozarja na potrebo po ustrezni prerazporeditvi proračunskih sredstev EU med države članice ob upoštevanju njihove ravni ekonomskega in socialnega razvoja; zavrača, da Komisija vse bolj centralizirano porablja proračun EU, in se zavzema za povečanje sredstev, s katerimi se upravlja na nacionalni ravni v skladu s potrebami posamezne države;

6.  poziva k močnemu in novemu socialno-ekološkemu javnemu naložbenemu načrtu na ravni EU, da bi prispevali k pravičnemu prehodu na socialnem in okoljskem področju; meni, da bi morali v ta novi naložbeni načrt med drugim vključiti strukturne sklade in Evropski kmetijski jamstveni sklad, da bi morali programe, kot je Obzorje 2020, usmeriti v raziskave, inovacije in tehnološke spremembe, da bi oblikovali bolj vzdržen proizvodni model, ter da bi program COSME moral jamčiti, da pomoč doseže realno gospodarstvo, ki je neodvisno od velikih podjetij, saj so v okviru medsebojno povezanih podjetij številna mala in srednja podjetja orodja za osnovna podjetja (kot podružnice, podizvajalci, franšize ali pomožna podjetja);poziva, naj se sredstva EU, ki se uporabljajo kot jamstvo ali kot delni javni prispevek, kot taka jasno opredelijo, tudi v primeru evropskega mehanizma za stabilnost, ki bi ga bilo treba pregledati v zvezi z možnostjo, da bi postal temeljni finančni instrument za ta novi socialno-ekološki naložbeni načrt, katerega namen je okrepiti neposredne javne naložbe;

Evropske strateške naložbe

7.  meni, da je treba znatno zvišati nekatere zgornje meje večletnega finančnega okvira, in sicer tiste s potencialom, da večletni finančni okvir pretvorijo v prožen in organiziran sistem programov EU, posebej namenjen obravnavanju pomanjkanja dejanskega gospodarskega zbliževanja, zmanjšanju neenakosti, spodbujanju naložb v spremembo proizvodnega modela, obravnavanju podnebnih izzivov ter izboljšanju sodelovanja v med narodi Evrope;

8.  meni, da bi moralo povečanje proračuna Skupnosti okrepiti javne naložbe in podporo proizvodnim sektorjem, zmanjšati več strukturnih odvisnosti v državah, ustvariti delovna mesta, ki ščitijo pravice delavcev, zagotoviti kakovostne javne storitve ter omogočiti izkoriščanje polnega potenciala držav; poudarja, da bi bilo treba zavrniti vsako pogojevanje pri uporabi sredstev Skupnosti;

9.  poziva Komisijo, naj prizna škodljiv učinek brexita na pravice in ekonomsko varnost državljanov ter naj večletni finančni okvir 2021–2027 izkoristi kot priložnosti za obravnavanje morebitnih škodljivih učinkov, in sicer tako, da zagotovi sredstva za ublažitev posledic za države članice in najbolj prizadete regije;

10.  meni, da je treba v naslednjem večletnem finančnem okviru ustrezna sredstva nameniti ekonomski, socialni in teritorialni koheziji v najbolj oddaljenih regijah EU, hkrati pa izvajati posebne ukrepe za te regije iz člena 349 PDEU (ki se niso nikoli v celoti izvajali) v skladu s cilji in načeli iz resolucije Parlamenta z dne 6. julija 2017 o spodbujanju kohezije in razvoja v najbolj oddaljenih regijah EU: izvajanje člena 349 PDEU[17] ter iz sporočila Komisije o trdnejšem in prenovljenem strateškem partnerstvu z najbolj oddaljenimi regijami EU; vztraja, da v naslednjem večletnem finančnem okviru ne bi smeli krčiti programov ali sredstev za najbolj oddaljene regije, temveč bi jih morali celo okrepiti;

11.  meni, da bi bilo treba kohezijski politiki v skupnem proračunu EU nameniti večji pomen v obdobju po letu 2020, saj bi morali kohezijski sklad in strukturni skladi imeti učinkovito vlogo pri zmanjševanju neenakosti med državami članicami in znotraj njih;

12.  pozdravlja zavezo v predlogu Komisije o večletnem finančnem okviru, da bi tudi po brexitu nadaljevali bistvene evropske sklade za regionalni razvoj za severno in južno Irsko; priznava, da je to pomemben dokaz, da je Evropska unija zavezana zaščiti Velikonočni sporazum;

Gospodarske in denarne zadeve

13.  meni, da je večletni finančni okvir po mnenju večine preživet; se zaveda, da je večletni finančni okvir v svojih sedmih letih trajanja imel jasno vlogo pri omejevanju in zajezitvi porabe glede na njegov skupni obseg in omejitve v okviru postavk proračuna EU, manevrskega prostora pa ni bilo veliko; meni, da je večletni finančni okvir zaradi zgornjih mej porabe, majhne prožnost med proračunskimi postavkami in prepovedi deficita prociklični ekonomski mehanizem, namesto da bi bil anticiklični, s katerim bi lahko proračun EU v primeru recesije znova zagnal evropsko gospodarstvo, kar bi se pokrilo med ciklom blaginje; meni, da mora od zdaj naprej imeti proticiklično vlogo;

14.  odločno kritizira splošno usmeritev predloga Komisije o večletnem finančnem okviru za obdobje 2021–2027; opaža, da so kljub pomanjkanju podrobnih informacij glede prestrukturiranja evropskega proračuna in neposredno primerljivih podatkov nove prednostne naloge očitno dobile prednost pred tradicionalnimi socialno koristnimi programi; globoko obžaluje še naprej trajajoči trend k vse večji uporabi finančnih instrumentov na račun nepovratnih sredstev kljub splošno priznanemu pomanjkanju odgovornosti in preglednosti pri njihovi uporabi;

15.  zavrača, da se daje prednost finančnim instrumentom in naložbam v javno-zasebna partnerstva; meni, da bi moral prihodnji večletni finančni okvir namesto tega spodbujati krepitev javnih naložb, s čimer bi podprl strateške proizvodne sektorje, njihovo posodobitev in trajnost, ustvarjanje delovnih mest, ki ščitijo pravice delavcev, boj proti revščini, socialni izključenosti in neenakostim, varstvo okolja ter doseganje polnega potenciala vsake države in regije;

16.  odločno zavrača podrejanje kohezijske politike strukturnim reformam v okviru gospodarskega upravljanja EU, saj se kohezijska politika ne bi smela uporabljati kot instrument za finančno kaznovanje držav članic ali regij, ki zavrnejo politike deregulacije in privatizacije;

17.  poziva k oblikovanju programov za podporo državam članicam, ki se želijo pogajati o izstopu iz euroobmočja z utemeljitvijo, da je udeležba postala nevzdržna in neznosna; meni, da bi bilo treba s temi programi zagotoviti ustrezno nadomestilo za socialno in ekonomsko škodo, ki jo je povzročila pridružitev enotni valuti;

Ljudje, socialna kohezija in vrednote

18.  meni, da ima Evropa odgovornost zagotavljati perspektivo za boljšo prihodnost mlajšim generacijam, ki bodo čutile škodljive posledice gospodarskih politik, ki se zadnja desetletja izvajajo v Uniji; je odločen, da bo znatno okrepil svoj vodilni program, Erasmus+, ki bi moral koristiti vsem mladim Evropejcem in ne le tistim, ki si lahko privoščijo bivanje v tujini, saj ta program trenutno ne more zadovoljiti zelo velikega povpraševanja izvrstnih kandidatov, ker iz sedanjega proračuna prejema zelo malo sredstev; predlaga, naj se proračun za Erasmus+ v prihodnjem večletnem finančnem okviru vsaj potroji in da se vsaj polovica teh sredstev nameni mladim iz najmanj premožnih družbenih slojev;

19.  odločno zavrača vse oblike makroekonomskega pogojevanja pri uporabi sredstev EU; opozarja na tveganja, povezana z vzpostavljanjem oblik političnega pogojevanja in tudi njih zavrača;

20.  poziva k povečanju finančnih sredstev za programe, s katerimi se spodbuja zaposlovanje s pravicami in socialno vključevanje mladih, pri čemer je treba zagotoviti, da sredstva EU ne prispevajo k neplačanem pripravništvu, ustvarjanju prekarnih delovnih pogojev ali nadomeščanju stalne zaposlitve z začasno ali neplačanim pripravništvom;

Naravni viri in okolje

21.  odločno poziva k finančni okrepitvi kmetijske in ribiške politike in k prehodu z modela nepovratnih sredstev na model lastnikov zemljišč; poudarja, da to vključuje oblikovanje nove politike za spodbujanje prehranske suverenosti, lokalnega kmetijstva in zadrug ter prehod na bolj trajnostni kmetijski model, ki potrošnikom zagotavlja oskrbo z živili prek javnih podjetij in preprečuje, da bi bili mali kmeti podrejeni velikemu distribucijskemu sektorju; meni, da bi kmetijska politika morala upoštevati izčrpanost oceanov ter da bi bilo treba vanjo vključiti načelo samoomejevanja pri izkoriščanju morij;

Kmetijstvo

22.  poudarja potrebo po javni skupni kmetijski politiki, ki prednostno obravnava notranji trg, ki v osrčje kmetijske politike postavlja dobičkonosne cene in ki vzpostavlja instrumente za regulacijo trgov in proizvodnje; zavrača vse poskuse za ponovno nacionalizacijo stroškov kmetijske politike; poudarja, da so potrebni mehanizmi za javno regulacijo proizvodnje in trgov, da bi zagotovili poštene cene za proizvajalce ter stabilen in pravičen dohodek za kmete;

23.  poziva k ponovnemu osredotočenju na enega od temeljnih načel SKP za zagotavljanje ustreznega življenjskega standarda za kmete za boj proti povečani koncentraciji proizvodnje, zmanjšanju števila malih kmetov in povečanju regionalnih asimetrij ter odvisnosti od tujega blaga, ki daje prednost največjim gospodarstvom EU in velikim kmetijskim podjetjem; obžaluje dejstvo, da ta pojav ogroža kmetijsko in podeželsko dediščino svetovnega pomena, velika kmetijska podjetja pa povečujejo svoje marže in uveljavljajo svoj model svetovnega prehranskega sistema z uničujočimi okoljskimi posledicami; poudarja osrednjo vlogo kmetov v kmetijski in prehranski politiki;

24.  meni, da skupna kmetijska politika že od začetka ni izpolnjevala enega svojih temeljnih načel, in sicer „zagotoviti primeren življenjski standard tistih, ki obdelujejo zemljo“; meni, da se je treba pri prihajajoči reformi znova osredotočiti na to temeljno načelo, da bi preprečili vse večjo koncentracijo proizvodnje in upad števila malih kmetov, kar pospešuje upadanje števila prebivalcev na podeželju; odločno nasprotuje tržni prevladi in nepravičnemu določanju cen velike agroživilske industrije na račun varnosti in kakovosti hrane ter neodvisne preskrbe s hrano, zdravja ljudi in živali, dobrobiti živali in okolja; poudarja pomen boja proti neenakosti v podeželskih gospodarstvih in spodbujanja generacijske pomladitve v kmetijskem sektorju; tik pred bližnjo reformo skupne kmetijske politike poziva Komisijo, naj osredotočenost sedanje skupne kmetijske politike, v kateri prevladujejo intenzivno kmetovanje in ekstenzivne monokulture, preusmeri v trajnostno kmetijsko in prehransko politiko, ob upoštevanju različnih gospodarskih, socialnih, okoljskih, prehranskih in zdravstvenih vprašanj ter izzivov; zato obžaluje krčenje proračuna za kmetijstvo; globoko obžaluje, da se krčenje osredotoča na pomemben razvoj podeželja in kmetijsko-okoljsko porabo, namesto na manj osredotočena neposredna plačila; meni, da ta nesorazmerna znižanja in odprava omejenega denarja (tako imenovana ekologizacija) za okolje v stebru 1 kažeta, da gre kljub besedam za splošen odmik od kmetijsko-okoljskih inovacij k vključevanju dolgoročnih vedenj, ki povzročajo kmetijsko-okoljske težave; poziva Komisijo, naj sprejme ukrepe za povečanje prepoznavnosti in krepitev vloge žensk v kmetijskem sektorju; odločno obsoja prilaščanje zemljišč in zahteva hitro ukrepanje Komisije in držav članic; ponovno potrjuje, da je voda splošna pravica, da bi morala biti zagotovljena vsem ljudem in ne bi smela biti privatizirana; poziva Komisijo, naj prepove vse oblike patentiranja semen, da bi kmete zavarovala pred pritiski konkurence multinacionalnih podjetij, ki proizvajajo semena, ter zaščitila lokalne sorte in našo gensko in kulturno dediščino; poziva Komisijo, naj v sodelovanju z državami članicami prepove odobritev, gojenje in trženje gensko spremenjenih organizmov ter vključi integrirano varstvo rastlin pred škodljivimi organizmi kot pogoj v novo kmetijsko politiko, da bi zmanjšala uporabo pesticidov;

Pomorska politika

25.  obžaluje zmanjšanje sredstev za Evropski sklad za pomorstvo in ribištvo (ESPR) v predlogu Komisije za večletni finančni okvir 2021–2027; poziva Komisijo, naj objavi bolj podrobne in primerljive podatke, da se omogočijo natančnejša ocena zagotovljene pomoči in boljše usmerjeni prihodnji ukrepi; poziva Komisijo, naj prizna pomen Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo ter zagotovi, da ima na voljo zadostna finančna sredstva, da izpolni pričakovanja obalnih skupnosti in ljudi, ki jih zadeva, da se izboljša okoljska vzdržnost in da se obravnavajo izzivi, ki nastajajo zaradi izčrpanja staležev in vse manjše biotske raznovrstnosti;

26.  poziva k okrepitvi Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo, ki je namenjen zlasti: podpiranju malega in priobalnega ribolova; izboljšanju varnosti ladjevja, delovnih pogojev, zdravja in higiene na krovu; zagotavljanju prihodnjih ribjih staležev; izboljšanju poznavanja državnih virov ter krepitvi znanstvenih in tehničnih zmogljivosti ustanov za raziskave in razvoj držav članic; zagovarja oblikovanje mehanizmov nadomestil in podpore za prihodke ribičev zaradi nestabilnosti v zvezi z ribolovno dejavnostjo; se zavzema za oblikovanje programa, namenjenega posebnim potrebam in izzivom najbolj oddaljenih regij, obnovo programa POSEI za ribolov in oblikovanje novih prometnih povezav POSEI;

Migracije

27.  meni, da je glede na humanitarno krizo v zvezi z izzivi sprejema migrantov in beguncev potrebna druga politika, ki bi se osredotočala na zaščito posameznikov, dostop do osnovnih pravic in storitev, humanitarne podpore in reševalnih operacij; je zato zelo zaskrbljen zaradi prenosa sredstev, namenjenih za integracijo, iz Sklada za azil, migracije in vključevanje v Evropski socialni sklad;

28.  nasprotuje kakršnemu koli povečanju sredstev agencije FRONTEX, zlasti zaradi načina, kako je ta agencija vključena v politike vračanja, mejni nadzor in varnostne ukrepe. Namesto tega predlaga preusmeritev teh sredstev na agencijo z izključnim mandatom za humanitarno podporo ter operacije iskanja in reševanja;

29.  ponavlja, da verjame, da bi bilo treba sredstva, ki jih EU namenja sprejemanju in vključevanju migrantov ter prosilcev za azil, znatno povečati in jih preusmeriti s sedanjih prednostnih nalog, kot so mejni nadzor in drugi dragi varnostni ukrepi, npr. upravni pripor ter veliki sistemi IT za mejni nadzor, ki se niso izkazali kot učinkoviti in so pogosto v nasprotju s pravicami migrantov; poziva Komisijo, naj dodatna sredstva za namenske posebne dejavnosti prvenstveno dodeli državam članicam, ki se prostovoljno javijo, da bodo izvajale dejavnosti za sprejem in vključevanje migrantov in prosilcev za azil, kot je v mnenju o proračunu za leto 2016 predlagal odbor LIBE;

30.  verjame, da je treba za pozitivni učinek skladov EU za migracije s postopki na nacionalni ravni in na ravni EU zagotavljati preglednost, učinkovito spremljanje in odgovornost. Tako je nujno, da se mehanizmi za spremljanje in ocenjevanje ne izvajajo samo naknadno, ampak že med izvajanjem postopkov, kar zagotovi učinkovito porabo sredstev, prav tako pa se lahko oceni, ali je EU izpolnila cilje politike. Zato poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo na ravni politike in ravni projektov določeni kazalniki rezultatov in merljivi cilji, ki temeljijo na izvajanih dejavnostih; poziva, naj se vzpostavijo kvalitativni in kvantitativni kazalniki, ki morajo biti primerljivi in dolgoročno stabilni, tako da je mogoče izmeriti učinek skladov EU in uresničitev njihovih ciljev; poudarja, da bi bilo treba številčne podatke zbirati sistematično; meni, da bi moralo Evropsko računsko sodišče spremljati celotni proračunski cikel projektov, ne samo zaključka;

31.  meni, da bi morali pristojni organi zagotoviti več preglednosti skozi celotni postopek obravnave prijav, razpisi pa bi morali biti zelo razširjeni in preprosto dostopni; predlaga, da bi lahko na ravni držav članic aktivno vlogo pri razširjanju prevzeli lokalni in regionalni tehnični organi, isti pa bi lahko zagotavljali podporo pri postopku prijave; poudarja, da bi morala Komisija vsako leto objaviti naslednje informacije v zvezi z izbranimi projekti in programi: imena in vrsto vseh podprtih projektov (brez splošnih naslovov, ki ne odražajo dejanske vsebine, kot je „krepitev zmogljivosti“); leto financiranja; trajanje projekta; znesek prispevka EU in prednostno nalogo politike, ki jo obravnava; skupno število prijavljenih na razpis; merila vrednotenja in preostali znesek prispevka EU, ki ni bil dodeljen;

32.  poziva, naj se razvojna sredstva in humanitarna pomoč EU ne povezujejo z zmožnostmi držav partneric in/ali pripravljenostjo za sodelovanje pri nadzoru migracij, na primer s klavzulami o ponovnem sprejemu; vztraja, da se ne bi smelo podpirati projektov, ki so v nasprotju s temeljnimi pravicami migrantov in upravičujejo diktatorske režime;

33.  meni, da ima civilna družba, vključno z nevladnimi organizacijami, pomembno vlogo pri varovanju, spodbujanju in izvajanju pravic migrantov; poudarja, da bi bilo treba podpreti te nevladne organizacije v vlogi varuhov in podpornikov temeljnih pravic ter kot neposredne ponudnike storitev in inovatorje pri razvoju novih orodij in krepitvi zmogljivosti različnih zainteresiranih strani; zato poziva, naj se opredelijo učinkovita načela o partnerstvu za organizacije civilne družbe, s katerimi se bo zagotovilo posvetovanje z njimi med pripravami, načrtovanjem, spremljanjem, izvajanjem in oceno financiranja na nacionalni ravni ter na ravni EU; poudarja, da bi morala biti takšna načela obvezna;

34.  meni, da bi morala biti sredstva, ki se uporabljajo za sprejemanje in vključevanje migrantov in prosilcev za azil, izvzeta iz pravil EU o primanjkljaju, določenih v Paktu EU za stabilnost in rast;

Varnost in obramba

35.  zavrača vzpostavitev evropske obrambne unije in aktivacijo stalnega strukturnega sodelovanja (PESCO), ki ogroža načelo soglasja skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) ter skupne varnostne in obrambne politike (SVOP), kar vodi do vzpostavitve vojske EU, več sporov in manj miru; zato nasprotuje povečanju proračunov držav članic za varnost in obrambo; vztraja, da bi si morale EU in države članice prizadevati za mir, diplomatsko in mirno reševanje sporov, tudi s pobudami za mediacijo, ter za razorožitev, programe za demobilizacijo in ponovno vključevanje v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov; podpira Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja (NPT) in jedrsko razoroževanje;

36.  odločno zavrača ustanovitev evropskega obrambnega sklada in evropskega programa za razvoj obrambne industrije (EDIDP) ter oblikovanje novega naslova V „Varnost in obramba“, iz katerega bo po letu 2020 financiran evropski obrambni sklad; opozarja, da v skladu s členom 41(2) Pogodbe o Evropski uniji odhodki, ki nastanejo zaradi vojaških ali obrambnih ukrepov, ne smejo bremeniti proračuna Unije; ostro obsoja in globoko obžaluje izjemno hitrost, s katero se EU militarizira; poziva k razoroževanju, tudi jedrskemu, demobilizaciji vojske in prenehanju zunanjega vojaškega posredovanja; poziva k razpustitvi Nata; želi spomniti, da je najboljši način za spodbujanje miru podpora ukrepov za odpravo revščine, humanitarno pomoč ter trajnosten in pravičen gospodarski in socialni razvoj; izjavlja, da bi moralo zunanje sodelovanje temeljiti na načelu mednarodne solidarnosti in na polnem spoštovanju volje za razvoj in hitrosti razvoja v posamezni državi;

Odzivanje na krize

37.  poudarja, kako pomemben je Solidarnostni sklad Evropske unije (EUSF) za odzivanje na večje naravne nesreče, in upošteva predlagano povečanje sredstev za prevzem obveznosti in sredstev za plačila zanj; poziva Komisijo, naj nadzira dodatno povečanje tega sklada in prilagodi pravila, da bo njegova uporaba prožnejša in pravočasna ter da bo pokrival širši nabor nesreč s pomembnimi posledicami in se bo skrajšal čas med nesrečo in razpoložljivostjo sredstev;

Zunanje delovanje

38.  nasprotuje predlogu Komisije, naj se skoraj vsi obstoječi zunanji instrumenti združijo v en sam instrument (t. i. „instrument za sosedstvo, razvoj in mednarodno sodelovanje), saj bo to dodatno omejilo in ogrozilo demokratični nadzor, sledljivost sredstev in odhodkov ter parlamentarni nadzor;

39.  meni, da bi morala biti sedanja sredstva EU za države v razvoju instrumenti, ki prispevajo k razvoju in solidarnosti med narodi, ne pa k spodbujanju in zaščiti gospodarskih in finančnih interesov mednarodnih družb ali političnih interesov velikih sil EU;

Uprava

40.  ima pomisleke v zvezi s sedanjo kadrovsko politiko glede na to, da so izzivi in delovna obremenitev v institucijah EU vse večji; ugotavlja, da primanjkuje tolmačev in prevajalcev, kar predstavlja težavo pri ohranjanju in zaščiti načela večjezičnosti ter pri delu delegacij iz različnih držav; zavrača nadaljnje zmanjševanje človeških virov;

Druge zadeve

41.  ponavlja svoje prepričanje, da bi uskladitev finančnega načrtovanja z mandatom Komisije in Evropskega parlamenta okrepila demokratično in drugo odgovornost ter legitimnost; pozdravlja model 5+5 z vmesnim postopkom revizije, če je usklajen z gospodarskim ciklom; ugotavlja, da je večletni finančni okvir doslej potekal v sedemletnih ciklih, nov model 5+5 pa bi lahko zagotovil politični nadzor Evropskega parlamenta v vsakem parlamentarnem obdobju; poudarja, da bi bilo mogoče povečati prožnost v zvezi s spremembami pri upravljanju programov, saj so gospodarski cikli danes krajši kot v preteklosti, hkrati pa bi bilo mogoče sprejeti obsežnejši večletni finančni okvir v obdobjih recesije ter skromnejšega v obdobjih gospodarske rasti, ne da bi izgubili stabilnost za dolgoročne programe, ki bi se lahko izvajali skozi celotno 10-letno obdobje;

Lastna sredstva

42.  meni, da bi se lahko z učinkovitimi ukrepi proti korupciji in davčnim utajam mednarodnih družb in najbogatejših posameznikov v proračune držav članic stekel znesek, ki ga Evropska komisija ocenjuje na bilijon evrov letno, in da na tem področju Evropska unija ne ukrepa dovolj; poudarja, da je treba nujno ustanoviti evropski organ za boj proti davčnim utajam in goljufijam;

43.  meni, da bo lahko Evropa postala pravičnejša in naprednejša le, če se bo prenovila in približala pričakovanjem državljanov v zvezi s solidarnostjo, kohezijo, azilom, varstvom okolja in biotske raznovrstnosti, ekologizacijo gospodarstva in proizvodnje energije, podporo raziskavam in izobraževanju ter socialnim napredkom; meni, da bi lahko samo sistem prihodkov, ki temelji na dejanskih lastnih sredstvih iz obdavčitve največjega premoženja, finančnih transakcij in industrij, ki so največji onesnaževalci, omogočal ustrezno financiranje ukrepov Unije na teh področjih;

44.  v zvezi s tem poziva k uvedbi obdavčitve finančnega sektorja in velikih digitalnih mednarodnih družb, uvedbi skupne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb ter davka na mejah glede na emisije ogljika, da bi dosegli neodvisen, pravičnejši, preglednejši, enostavnejši in bolj nepristranski finančni sistem, ki bi ga lahko državljani bolje razumeli, njegov prispevek v proračun EU pa bi bil bolj jasen;

45.  opozarja na možnost izvajanja usklajenih ukrepov obdavčitve med državami članicami, ki bi bili usmerjeni na veliki kapital in bi koristili ljudem, delavcem in državam; zavrača razvoj „evropske davčne politike“;

°

°  °

46.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter drugim zadevnim institucijam in organom.

Zadnja posodobitev: 29. maj 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov