Postopek : 2018/2718(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0242/2018

Predložena besedila :

B8-0242/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 31/05/2018 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0237

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 248kWORD 54k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0242/2018
28.5.2018
PE621.626v01-00
 
B8-0242/2018

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o instrumentu za povezovanje Evrope po letu 2020 (2018/2718(RSP))


Marian-Jean Marinescu, Wim van de Camp, Francisco José Millán Mon, Ivo Belet v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlamenta o instrumentu za povezovanje Evrope po letu 2020 (2018/2718(RSP))  
B8-0242/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1) in njene poznejše spremembe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 z dne 20. junija 2017(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(3),

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 28. junija 2017 za razmislek o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU(4),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604), in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije SWD(2016)0299,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za spremembo Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2016)0606),

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Parlamentu dne 4. oktobra 2016 in v Svetu dne 5. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira 2014–2020(5),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira(6),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker sta prometni sektor in njegova infrastruktura v središču razvoja vsake države in bistvenega pomena zanj ter za dobrobit prebivalstva držav članic, zaradi česar ostaja prometni sektor ključno področje naložb, ki s krepitvijo gospodarskega potenciala vseh regij EU, kar krepi ekonomsko in socialno kohezijo, podpiranjem notranjega trga in omogočanjem kohezije, integracije ter socialnega in ekonomskega vključevanja državljanov, odpravljanjem neravnovesij med regijami, olajšanjem dostopa do storitev in usposabljanja v najbolj oddaljenih območjih, ki jim grozi upadanje števila prebivalcev, in s krepitvijo mrež za ustanovitev ali razvoj podjetništva in podjetij prispeva k rasti, konkurenčnosti in razvoju;

B.  ker je instrument za povezovanje Evrope (IPE) zasnovan kot skupen in centralno upravljan program za financiranje prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter cilje EU „20-20-20“ na področju energetske in podnebne politike;

C.  ker IPE zagotavlja znaten delež financiranja EU za prometne in energetske projekte ter v veliki meri prispeva k razogljičenju evropskega gospodarstva ter s tem prispeva k doseganju ciljev EU za zmanjšanje emisij v skladu s Pariškim sporazumom;

D.  ker bi moral instrument na podlagi ustreznih sektorskih smernic podpirati razvoj vseevropskih omrežij (TEN), s katerimi naj bi izboljšali kohezijo na notranjem trgu in povečali konkurenčnost EU na svetovnem trgu, obenem pa odpravili tržne pomanjkljivosti, se osredotočili na projekte z visoko evropsko dodano vrednostjo ter prispevali k spodbujanju dodatnih investicij zasebnega sektorja;

E.  ker je vrsta projektov, ki jih sofinancira IPE, skladna z ambicijo EU, da bo povečala povezljivost na evropski ravni v treh večjih sektorjih in da bo pomoč usmerila v javne dobrine z evropsko razsežnostjo; ker IPE prispeva k prednostnim nalogam Komisije na področju zaposlovanja, rasti in naložb, notranjega trga, energetske unije, podnebja in digitalnega enotnega trga, s tem pa krepi svetovno konkurenčnost EU;

F.  ker je bilo do konca leta 2017 v okviru IPE za promet že dodeljenih 21,3 milijard EUR nepovratnih sredstev za projekte TEN-T, s tem pa so bile zagotovljene skupne naložbe v višini 41,6 milijard EUR; ker bodo leta 2018 podpisani dodatni sporazumi o dodelitvi sredstev v okviru razpisa za kombiniranje, kjer se združujejo nepovratna sredstva IPE in zasebno financiranje, tudi iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI); ker je bil prvotni proračun tega razpisa v višini ene milijarde EUR novembra 2017 povečan za 350 milijonov v podporo prednostni nalogi „inovacije in nove tehnologije“ v skladu s cilji akcijskega načrta za alternativna goriva;

G.  ker naj bi Komisija maja in junija 2018 objavila zakonodajne predloge o evropskih strateških naložbah, tudi o posodobljenem instrumentu za povezovanje Evrope;

1.  poudarja, da so naložbe v prometno infrastrukturo naložbe v dolgoročno rast, kohezijo, konkurenčnost in delovna mesta, kjer EU zagotavlja resnično dodano vrednost za državljane;

2.  je prepričan, da bi bilo treba v prometnem sektorju dati prednost projektom, ki bodo ustvarili ali izboljšali čezmejne povezave, sklenili manjkajoče povezave in odpravili ozka grla; zato meni, da bi instrument za povezovanje Evrope v teh razmerah konkretno pomagal zgraditi enotno evropsko prometno območje;

3.  poleg tega vztraja, da bi se moral instrument osredotočati na zagotavljanje dodane vrednosti EU k razvoju povezljivosti v prometu, zlasti z osredotočanjem na projekte na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki se sicer brez pomoči EU ne bi izvedli;

4.  podpira zamisel, da bi instrument moral še dalje usmerjati javne in zasebne finance proti političnim ciljem EU, omogočiti ključne naložbe, ko se stroški nosijo na nacionalni/lokalni ravni, koristi pa se občutijo na evropski ravni, in prispevati k pospešitvi prehoda na nizkoemisijsko in digitalno družbo;

5.  spodbuja Komisijo, naj financiranje iz IPE še naprej dodeljuje v obliki nepovratnih sredstev, saj se iz instrumenta v veliki meri financirajo projekti s širšim regionalnim in evropskim pozitivnim učinkom, vendar za njih ni na voljo zadostnih nacionalnih sredstev ali tržnega financiranja;

6.  poziva Komisijo, naj preuči nove načine spodbujanja IPE kot instrumenta s posebnimi sektorskimi cilji, ki se izvaja na podlagi politike in sredstva namenja obsežnim projektom z razsežnostjo čezmejne interoperabilnosti ali interoperabilnosti na ravni EU;

7.  poudarja pomen neposrednega upravljanja, ki zagotavlja hitro dodeljevanje sredstev in zelo dosledno izvajanje proračuna; poudarja, da se je neposredno upravljanje nepovratnih sredstev IPE izkazalo za zelo učinkovito z zelo veliko bazo projektov in konkurenčnim izbirnim postopkom, osredotočanjem na cilje politik EU, usklajenim izvajanjem in polno udeležbo držav članic; poudarja, da ima Izvajalska agencija za inovacije in omrežja zelo dobre rezultate pri finančnem upravljanju IPE, predvsem zaradi njene prožnosti in hitrega preusmerjanja neporabljenega denarja za nekatere ukrepe v financiranje novih, ter vztraja na okrepitvi agencije, da se zagotovi, da se sredstva EU ustrezno porabijo;

8.  ponovno poudarja, da je namen razpisa za kombiniranje iz leta 2017, ki združuje nepovratna sredstva IPE in tržno financiranje, zlasti finančne instrumente v okviru sklada EFSI, okrepiti dopolnjevanje med dvema oblikama podpore ter hkrati spodbujati druge vire financiranja, zlasti EFSI, zasebne vlagatelje in nacionalne spodbujevalne banke;

9.  poudarja prednosti medsebojnega dopolnjevanja IPE, programa Obzorje 2020, evropskih strukturnih in investicijskih skladov in EFSI; poudarja, da imata Evropski sklad za regionalni razvoj in Kohezijski sklad močno regionalno razsežnost, ki se odziva na lokalne zahteve in finančno podporo osredotoča na manj razvite regije in 15 držav članic, ki so upravičene do podpore Kohezijskega sklada, medtem ko je cilj IPE centralno obravnavati vseevropsko prednostno nalogo osrednjih koridorjev TEN-T z osredotočanjem na evropsko povezovanje prek čezmejnih povezav in medsebojnih povezav, odprave ozkih grl in projektov za interoperabilnost;

10.  pozdravlja pobude, v okviru katerih se del kohezijskega proračuna (11,3 milijarde EUR – promet) porabi z neposrednim upravljanjem v okviru IPE; ugotavlja, da bi morale naložbe EU v prometno infrastrukturo ostati uravnotežena kombinacija virov, ki so skupni in se centralno upravljajo;

11.  ugotavlja, da IPE deluje kot spodbujevalec za EFSI, saj številni projekti, ki so bili začeti v okviru IPE, naložbe usmerjajo v finančni tok projektov EFSI; poleg tega poudarja, da imajo projekti, pripravljeni s podporo IPE ali ki jih deloma podpirajo nepovratna sredstva EPI, sedaj koristi od EFSI; vendar poudarja, da je imel sklad EFSI nadomestitveni učinek na finančne instrumente IPE;

12.  poziva Komisijo in države članice, naj ostanejo zavezane glavnim ciljem politike IPE na področju prometa: dokončanje jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030, vključno z uvedbo skupnega podjetja SESAR in sistema ERTMS, in prehod na čisto, konkurenčno, inovativno in povezano mobilnost, vključno z uvedbo osrednje polnilne infrastrukture za alternativna goriva na ravni EU do leta 2025; napredek v smeri dokončanja celovitega omrežja TEN-T do leta 2050; na področju energije – dokončanje prednostnih koridorjev TEN-E in tematskih območij v skladu s svežnjem za čisto energije za vse Evropejce ter izpolnitev dolgoročnih ciljev v zvezi z razogljičenjem do leta 2030, in sicer pametnejša in digitalizirana omrežja, uresničitev ciljev glede povezanosti (vključno za obrobne države članice) do leta 2030, razvoj zazankanih priobalnih omrežij in zagotovitev zanesljive oskrbe, tudi s sinhronizacijo; na področju digitalizacije – maksimizacija koristi enotnega digitalnega trga za vse državljane in podjetja do leta 2030 z oblikovanjem kibernetsko popolnoma varne gigabitne družbe do leta 2025, pripravo za terabitno povezljivost do leta 2030 in dokončanjem vseevropske podatkovne in digitalne storitvene infrastrukture, ki bo podprla digitalno preoblikovanje ključnih področij javnega interesa, od zdravstva do mobilnosti in javne uprave;

13.  poziva Komisijo, naj predstavi ciljno usmerjeno pobudo v okviru prihodnjega sklada EU, ki bo spodbudila zasebne naložbe, deloma z združevanjem nepovratnih sredstev in finančnih instrumentov, da se doseže popolno uporabo sistema ERTMS;

14.  meni, da je nujno vzpostaviti posodobljeno IPE, ki bo zajemala vsa prevozna sredstva, vključno s cestno infrastrukturo in celinskimi plovnimi potmi, in se bo osredotočala na medsebojne povezave in dokončanje omrežij na obrobnih območjih ter zadovoljevanje vseh prevoznih potreb, vključno z digitalnimi rešitvami, preusmeritvijo prometa in bolj trajnostnim prometom; meni, da bi bilo treba pri posodobljenem IPE prednost nameniti tudi neposrednim povezavam jedrnega in celovitega omrežja, kar na primer vključuje tudi horizontalne prednostne naloge, kot so pomorske avtoceste; meni, da bi bilo treba v ta namen sestaviti sezname vnaprej opredeljenih projektov in jih vključiti v naslednjo uredbo o tem instrumentu;

15.  ponovno opozarja, da bo posodobljena IPE ključnega pomena za dokončanje evropskega osrednjega prometnega omrežja do leta 2030; meni, da bo uravnotežena geografska porazdelitev železniških koridorjev olajšala uporabo osrednjega omrežja, boljše povezovanje različnih načinov prevoza ter spodbujanje somodalnosti; poziva Komisijo, naj razširi osrednje železniške omrežne koridorje, da bi se tako izboljšala povezljivost atlantskih obrobnih regij in njihovih pristanišč;

16.  opozarja, da je v sektorju telekomunikacij dvojna osredotočenost IPE na digitalne čezmejne storitve v javnem interesu in komunikacije ter računalniško infrastrukturo pokazala, da program močno vpliva na doseganje ciljev enotnega digitalnega trga EU, pomaga pri oblikovanju in izvajanju skupnih politik za obravnavanje družbenih izzivov, vključno z digitalno preobrazbo zdravstvenega varstva, kibernetsko varnostjo, pokritostjo koridorjev TEN-T z omrežjem 5G in digitalizacijo vlad;

17.  opozarja, da je bil v predlogu Komisije iz leta 2011 o večletnem finančnem okviru predlagan finančni instrument s skupnim proračunom 50 milijard EUR, od tega 9,1 milijarde EUR za energetske projekte, 9,2 milijard EUR za telekomunikacije/digitalne projekte in 21,7 milijard EUR za prometne projekte; poleg tega opozarja, da je bilo 10 milijard EUR namenjenih za Kohezijski sklad za prometne projekte, kar je skupno 31,7 milijard EUR za prometni sektor, vendar so pogajanja za večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020 in EFSI ta znesek bistveno znižala;

18.  poudarja, da IPE prispeva evropsko dodano vrednost vsem državam članicam tako, da podpira projekte za povezljivost s čezmejno razsežnostjo in financira projekte za premostitev vrzeli in odpravljanje ozkih grl, da bi zagotovili dobro delovanje notranjega trga EU in teritorialno kohezijo med državami članicami;

19.  odobrava, da je bila v IPE zajeta tudi medsektorska sinergija; pričakuje, da bodo prihodnje smernice sektorske politike in IPE prožnejši, tako da bo omogočena sinergija in boljše prilagajanje tehnološkemu razvoju in prednostnim nalogam (denimo digitalizaciji), obenem pa bo pospešeno razogljičenje in bodo ustrezno obravnavani skupni družbeni izzivi, kot je npr. kibernetska varnost;

20.  poudarja, da je IPE bil, je in mora ostati učinkovit in ciljno usmerjen instrument za naložbe v vseevropsko infrastrukturno omrežje (TEN) na področju prometa, energetike in digitalnega sektorja in kot prispevek k prednostnim nalogam EU za delovna mesta, rast in naložbe, notranji trg, energetsko unijo, podnebje in enotni digitalni trg;

21.  poziva Komisijo, naj upošteva, da bodo za dokončanje vseevropskega prometnega omrežja, kar je ena od unijskih prednostnih nalog, potrebne znatne naložbe, ki bodo deloma odvisne od nadaljnje podpore EU;

22.  poziva Komisijo, naj okvir IPE izrabi za doseganje ciljev iz akcijskega načrta o vojaški mobilnosti: EU sprejema ukrepe v smeri obrambne unije;

23.  je seznanjen s sporočilom z naslovom „Proračun EU za prihodnost“; meni, da raven predlaganih sredstev za IPE, zlasti nizka raven sredstev za promet, ni zadovoljiva; ugotavlja, da so ta sredstva nižja od sredstev, ki jih je pred tem predvideval večletni finančni okvir za obdobje 2014–2020; poziva Komisijo, naj glede na potrebe in koristi prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v predlogu za uredbo IPE zagotovi večji znesek;

24.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in državam članicam.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(2)

UL L 163, 24.6.2017, str. 1.

(3)

UL C 101, 16.3.2018, str. 64.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0412.

(6)

UL C 17, 18.1.2017, str. 20.

Zadnja posodobitev: 18. september 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov