Postopek : 2018/2718(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0246/2018

Predložena besedila :

B8-0246/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 31/05/2018 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0237

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 337kWORD 53k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0242/2018
28.5.2018
PE621.630v01-00
 
B8-0246/2018

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o Instrumentu za povezovanje Evrope po letu 2020 (2018/2718(RSP))


Pavel Telička, Gesine Meissner, Izaskun Bilbao Barandica v imenu skupine ALDE
Ismail Ertug, Inés Ayala Sender v imenu skupine S&D

Resolucija Evropskega parlamenta o Instrumentu za povezovanje Evrope po letu 2020 (2018/2718(RSP))  
B8-0246/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 1311/2013 z dne 2. decembra 2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1) in njene poznejše spremembe z Uredbo Sveta (EU, Euratom) 2017/1123 z dne 20. junija 2017(2),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(3),

–  ob upoštevanju dokumenta Komisije z dne 28. junija 2017 za razmislek o prihodnosti financ EU (COM(2017)0358),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. oktobra 2017 o dokumentu za razmislek o prihodnosti financ EU(4),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604), in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije SWD(2016)0299,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za spremembo Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2016)0606),

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Parlamentu dne 4. oktobra 2016 in v Svetu dne 5. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020(5),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira(6),

–  ob upoštevanju poročila Komisije z dne 14. februarja 2018 o vmesni oceni Instrumenta za povezovanje Evrope (COM(2018)0066),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker sta razvoj in sanacija prometne infrastrukture v EU še vedno precej razdrobljena in predstavljata velik izziv z vidika zmogljivosti in financiranja, vendar sta bistvenega pomena za trajnostno rast in delovna mesta, konkurenčnost ter socialno in teritorialno kohezijo v Uniji;

B.  ker je Instrument za povezovanje Evrope (IPE) skupni in centralno upravljan program financiranja, ki je bil oblikovan za spodbujanje razvoja učinkovitega, trajnostnega in povezanega vseevropskega omrežja (TEN) na področju prometa, energetike in digitalnih storitev;

C.  ker bo zgodnje dokončanja vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) bistveno prispevalo k uresničevanju ciljev EU za zmanjšanje emisij v skladu s Pariškim podnebnim sporazumom in za razogljičenje evropskega gospodarstva; ker bi jedrno omrežje moralo biti dokončano do leta 2030, celovito omrežje pa do leta 2050;

D.  ker vsak deseti Evropejec dela v širšem prometnem sektorju in ker bodo naložbe v prometno infrastrukturo ustvarile nova delovna mesta, saj naj bi po ocenah vsaka milijarda evrov, vložena v jedrno omrežje TEN-T, ustvarila do 20 000 novih delovnih mest;

E.  ker je IPE usmerjen v olajševanje čezmejnih povezav, vzpostavitev multimodalnih urbanih vozlišč ter odpravo nedelovanja trga in ozkih grl; ker je bila z IPE zagotovljena uresničitev projektov, ki jih sicer ne bi izvedli, kar pomeni jasno dodano vrednost EU pri omogočanju nadnacionalnega sodelovanja in usklajevanja;

F.  ker prometni sektor predstavlja največji delež proračuna IPE v obdobju 2014–2020; ker je bil delež za promet porazdeljen med splošni proračun za vse države članice in kohezijska sredstva, ki so na voljo kohezijskim državam članicam in so prenesena neposredno iz Kohezijskega sklada;

G.  ker je IPE eden najuspešnejših programov, saj je število prijav v veliki meri preseglo predvidena sredstva; ker je bilo do konca leta 2017 v okviru IPE za promet že dodeljenih 21,3 milijarde EUR nepovratnih sredstev za projekte TEN-T, s tem pa so bile zagotovljene skupne naložbe v višini 41,6 milijard EUR; ker bodo leta 2018 podpisani dodatni sporazumi o dodelitvi sredstev v okviru kombiniranega razpisa, kjer se združujejo nepovratna sredstva IPE in zasebno financiranje, tudi iz Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI); ker je bil prvotni proračun tega razpisa v višini ene milijarde EUR novembra 2017 povečan za 350 milijonov EUR v podporo prednostni nalogi „inovacije in nove tehnologije“ v skladu s cilji akcijskega načrta za alternativna goriva;

H.  ker je uvedba načela „uporabi ali izgubi“ znatno prispevala k uspehu IPE; ker bi kljub vsemu morali pospešiti izterjavo sredstev za neizvedene projekte;

I.  ker je namen IPE spodbuditi naložbe v prometno infrastrukturo in inovacije ter pritegniti finančna sredstva iz javnega in zasebnega sektorja, pri čemer bi se povečala pravna varnost in spoštovalo načelo tehnološke nevtralnosti;

J.  ker naj bi Komisija junija 2018 objavila zakonodajne predloge o evropskih strateških naložbah, tudi o posodobljenem Instrumentu za povezovanje Evrope (IPE);

1.  poudarja, da so naložbe v prometno infrastrukturo naložbe v dolgoročno trajnostno rast, kohezijo, konkurenčnost in delovna mesta; zato poudarja strateški pomen programa IPE za povezovanje notranjega trga, pametno mobilnost in možnost, da EU s programom doprinese konkretno dodano vrednost za državljane;

2.  poudarja uspeh programa IPE v obdobju 2014–2020, ki visoko evropsko dodano vrednost prinaša s spodbujanjem projektov na področju povezljivosti, ki imajo čezmejno, interoperabilno in multimodalno razsežnost, in projektov, ki krepijo povezljivost vseh načinov prevoza, tudi po morju, pri čemer se prednost daje projektom, ki bodo vzpostavili manjkajoče povezave in odpravili ozka grla, da bi ustvarili enotni evropski prometni prostor, dostopen vsem, in inovativni prometni sektor;

3.  priznava, da bodo lahko koristi in potencial naložb EU v omrežje TEN-T v celoti izkoriščeni šele po dokončanju jedrnega in celovitega omrežja; poudarja, da je treba vztrajati pri tem, da se omrežji dokončata najpozneje do leta 2030 (velja za jedrno omrežje) oziroma do leta 2050 (velja za celovito omrežje) in da je treba v celotnem procesu upoštevati standarde 21. stoletja;

4.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bo program IPE v okviru predloga večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 nadaljeval sedanji program in bo še bolj ambiciozen v smislu ciljev politike in finančnih sredstev; poudarja, da je treba pospešiti naložbe v digitalne, inovativne in trajnostne prometne projekte, da bi prešli na bolj zelen, resnično povezan, sodoben, vsem dostopen, varnejši in učinkovit prometni sistem;

5.  priznava, da je bilo posredovanje IPE odločilnega pomena za izvedbo večine projektov; poudarja, da se je IPE izkazal kot pomembni katalizator za javne in zasebne naložbe; meni pa, da je treba sprejeti nadaljnje ukrepe za sprostitev njegovega celotnega potenciala;

6.  meni, da bi morala Komisija v naslednjem večletnem finančnem okviru na podlagi temeljitega pregleda obdobja 2014–2020 in posledic zapletenih odnosov med IPE in drugimi finančnimi programi in instrumenti, kot so Obzorje 2020, evropski strukturni in investicijski skladi (skladi ESI) in Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), zlasti učinka zamenjave med IPE in EFSI, dodatno okrepiti in zagotoviti povezljivost IPE z drugimi programi, kot sta Obzorje Evropa in sklad InvestEU, da bi ohranili in spodbujali jasne cilje programa, se izognili podvajanju in optimizirali proračunska sredstva;

7.  poudarja, da bo vsakršno zmanjševanje proračuna naslednjega IPE v prid drugim programom, kot se je to zgodilo v okviru IPE za obdobje 2014–2020, pri čemer sta imela korist EFSI in evropski program za razvoj obrambne industrije, nesprejemljivo; poziva Komisijo, naj ohrani celovitost finančnih zmožnosti IPE;

8.  priznava spodbudne prve rezultate kombiniranega razpisa za zbiranje predlogov v okviru sedanjega programa IPE; zato močno spodbuja Komisijo, na v prihodnosti ponovi tovrstne razpise in še naprej uporablja okrepljen IPE v obliki nepovratnih sredstev, ki ga je treba kombinirati s finančnimi instrumenti EU in tretjih držav; poziva Komisijo, naj poišče tudi načine za učinkovitejše spodbujanje sodelovanja zasebnih sovlagateljev, države članice pa, naj odpravijo zakonodajne in upravne ovire za ta postopek;

9.  poziva Komisijo, naj še naprej spodbuja sinergije na ravni projektov med tremi sektorji, ki so trenutno omejeni zaradi togosti proračunskega okvira v smislu upravičenosti projektov in stroškov;

10.  priznava, da je imela Izvajalska agencija za inovacije in omrežja (INEA) bistveno vlogo pri uspehu IPE, saj je v okviru neposrednega upravljanja oblikovala skupne postopke v treh sektorjih, omogočila hitro dodelitev sredstev, zelo dobro izvrševanje proračuna in optimizacijo finančne zmogljivosti, neporabljena sredstva pa je preusmerila za nove ukrepe;

11.  podpira uporabo načela „uporabi ali izgubi“ pri neposrednem upravljanju IPE; hkrati vztraja, da je treba ohraniti možnost „ponovne uporabe“ zavez v primeru, da projekti ne bi delovali, kot je bilo predvideno, da bi povečali učinkovitost IPE;

12.  priznava, da je predložiti projekt zapleteno, zlasti v primeru velike prometne infrastrukture, in da je tehnična pomoč pomembna, npr. prek programske podpore IPE, zlasti v primeru kohezijskih držav članic, da bi spodbujali upravičenost zrelih in kakovostnih projektov; poziva Komisijo, naj še naprej zagotavlja tovrstno pomoč in ponovno razmisli o ocenjevalnih merilih, s katerimi bi bilo lažje prepoznati dodano vrednost projektov; poziva jo tudi, naj sprejme nadaljnje ukrepe za znatno poenostavitev upravnih zahtev, in to ne le za manjše zneske nepovratnih sredstev, in tehnično pomoč prilagodi manjšim prijaviteljem projektov;

13.  pozdravlja dejstvo, da je bilo v okviru programa za obdobje 2014–2020 iz Kohezijskega sklada v kohezijska sredstva za prometni steber IPE prenesenih 11,3 milijarde evrov, in izpostavlja izjemen uspeh razpisa za zbiranje predlogov na področju kohezije;

14.  je seznanjen s predlogom Komisije o dodelitvi 42 265 milijonov evrov IPE za obdobje 2021–2027; obžaluje pa, da je za IPE – promet v stalnih cenah namenjenih 11 384 milijonov evrov, pri čemer je iz Kohezijskega sklada dodeljenih 10 000 milijonov evrov, kar pomeni zmanjšanje za 12 % oziroma 13 %; ugotavlja in ne more sprejeti, da so se zmanjšala samo sredstva, dodeljena za prometni steber; poudarja, da je glede na izzive, s katerimi se srečuje prometni sektor na notranjem trgu, in uspeh IPE zmanjšanje sredstev za promet nerazumljivo, in poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o predlaganem znesku;

15.  meni, da bi bilo treba v obdobju naslednjega večletnega finančnega okvira za ohranitev visoke stopnje verodostojnosti in privlačnosti programa IPE za vlagatelje povečati finančno zmogljivost programa; poudarja, da bi z nezadostnimi sredstvi za promet ogrozili dokončanje omrežja TEN-T, s tem pa bi že vložene naložbe iz javnih financ izgubile del vrednosti; poudarja tudi, da so kohezijska sredstva bistvena za dokončanje delov jedrnih omrežij v kohezijskih državah članicah in posledično za teritorialno kohezijo EU; poziva Komisijo in države članice, naj v naslednjem večletnem finančnem okviru ohranijo delež iz Kohezijskega sklada v okviru neposrednega upravljanja IPE;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj ostanejo zavezane glavnim ciljem politike IPE na področju prometa: dokončanje jedrnega omrežja TEN-T do leta 2030, vključno z uvedbo skupnega podjetja SESAR in sistema ERTMS, in prehod na čisto, konkurenčno, inovativno in povezano mobilnost, vključno z uvedbo polnilne infrastrukture za alternativna goriva, hrbtenico EU, do leta 2025; napredek v smeri dokončanja celovitega omrežja TEN-T do leta 2050; v zvezi s tem opozarja, kako pomembno se je osredotočiti na multimodalne in čezmejne povezave;

17.  poziva Komisijo, naj razmisli o oblikovanju posebnih, namenskih in nadnacionalnih instrumentov, da bi pospešili in zagotovili pravilno izvajanje horizontalnih prednostnih nalog, kot je evropski sistem za upravljanje železniškega prometa (ERTMS);

18.  poziva evropske koordinatorje, naj ob koncu obdobja 2014–2020 v svojem prometnem koridorju opravijo temeljito oceno zaključenih projektov ali projektov v napredni fazi izgradnje, praktičnih rezultatov in preostalih ozkih grl, Komisijo pa, naj zagotovi, da bodo prednostne naloge razpisov odražale to oceno, kar je izvedljivo kljub dolgoročni naravi takih projektov;

19.  obžaluje in ne more sprejeti, da se je vmesna ocena IPE v obdobju 2014–2020 osredotočila predvsem na porabljena sredstva in število projektov, ki je prejelo podporo, kljub zelo konkretni naravi večine projektov, ki so se financirali iz IPE; poudarja, da uspeh programa ni zagotovljen le z dodelitvijo sredstev in da bi moralo biti več poudarka na praktičnih dosežkih projektov, in poziva Komisijo, naj prilagodi svojo metodologijo ocenjevanja; meni, da bi IPE lahko tržili kot enega zelo uspešnih programov EU, pod pogojem, da se ga bolje pojasni in oglašuje, in poziva Komisijo, naj ponovno razmisli o komunikacijskih metodah za program;

20.  se zaveda, da bi prometni sektor moral v celoti izkoristiti priložnosti, ki jih ponujajo digitalne in inovativne tehnologije, in priznava, da je nova, inovativna prometna infrastruktura vedno privlačnejša za naložbe, zlasti iz zasebnega sektorja; poudarja pa, da obstoječa infrastruktura ostaja hrbtenica omrežja EU; zato poziva Komisijo, naj z ambicioznimi cilji na področju inovacij poskrbi za privlačno posodobitev ali nadgradnjo obstoječe infrastrukture;

21.  pozdravlja cilje iz dokumenta „Akcijski načrt za vojaško mobilnost: EU sprejema ukrepe v smeri obrambne unije“ tako v smislu izboljšanja infrastrukture kot v smislu omogočanja sinergij; poziva Komisijo, naj za podporo razvoja infrastrukture za dvojno (civilno in obrambno) uporabo vzdolž omrežja TEN-T uporabi IPE;

22.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in državam članicam.

(1)

UL L 347, 20.12.2013, str. 884.

(2)

UL L 163, 24.6.2017, str. 1.

(3)

UL C 101, 16.3.2018, str. 64.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0401.

(5)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0412.

(6)

UL C 17, 18.1.2017, str. 20.

Zadnja posodobitev: 18. september 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov