Postopek : 2018/2718(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0247/2018

Predložena besedila :

B8-0247/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 31/05/2018 - 7.7
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 236kWORD 50k
28.5.2018
PE621.631v01-00
 
B8-0247/2018

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o Instrumentu za povezovanje Evrope po letu 2020 (2018/2718(RSP))


Merja Kyllönen v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o Instrumentu za povezovanje Evrope po letu 2020 (2018/2718(RSP))  
B8-0247/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 311, 312 in 323 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (EU, Euratom) št. 2017/1123 z dne 20. junija 2017 o spremembi Uredbe (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020(1),

–  ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju(2),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 6. julija 2016 o pripravah na povolilno revizijo večletnega finančnega okvira 2014–2020: prispevek Parlamenta pred predložitvijo predloga Komisije(3),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za uredbo Sveta, ki spreminja Uredbo (EU, Euratom) št. 1311/2013 o večletnem finančnem okviru za obdobje 2014–2020 (COM(2016)0604), in priloženega delovnega dokumenta služb Komisije SWD(2016)0299,

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 14. septembra 2016 za spremembo Medinstitucionalnega sporazuma z dne 2. decembra 2013 med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo o proračunski disciplini, sodelovanju v proračunskih zadevah in dobrem finančnem poslovodenju (COM(2016)0606),

–  ob upoštevanju ratifikacije Pariškega sporazuma v Evropskem parlamentu dne 4. oktobra 2016 in v Svetu dne 5. oktobra 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. oktobra 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira za obdobje 2014–2020(4),

–  ob upoštevanju mnenja Odbora regij z dne 15. junija 2016 o vmesni reviziji večletnega finančnega okvira(5),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker sta prometni sektor in njegova infrastruktura bistvenega pomena za razvoj vsake države ter za dobrobit prebivalstva držav članic in s krepitvijo gospodarskega potenciala vseh regij EU prispevata k rasti ter socialnemu in ekonomskemu vključevanju vseh regij EU;

B.  ker je Instrument za povezovanje Evrope (IPE) zasnovan kot skupen in centralno voden program za financiranje prometne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture v okviru strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast ter cilje EU „20-20-20“ na področju energetske in podnebne politike;

C.  ker ta program zagotavlja velik delež finančnih sredstev EU za prometne in energetske projekte in veliko prispeva k razogljičenju evropskega gospodarstva, s tem pa pomaga dosegati cilje glede zmanjšanja emisij, ki jih ima EU po Pariškem sporazumu;

D.  ker je vrsta projektov, ki jih sofinancira IPE, skladna z ambicijo EU, da bo povečala povezljivost na evropski ravni in da bo pomoč usmerila v javne dobrine z evropsko razsežnostjo; ker IPE prispeva k prednostnim nalogam Komisije za razogljičenje Evrope v skladu s cilji Pariškega sporazuma, ki so ga ratificirale vse države članice;

E.  ker je Komisija, kar zadeva evropske strateške naložbe, že objavila predlog uredbe o poenostavitvi ukrepov za razvoj vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T) in naj bi do 6. junija 2018 objavila zakonodajni predlog o IPE za obdobje po letu 2020;

1.  je prepričan, da bi bilo treba v prometnem sektorju dati prednost projektom, ki bodo spodbujali razvoj okolju prijaznih prevoznih sredstev, izboljšali čezmejne povezave, sklenili manjkajoče povezave in odpravili ozka grla; zato meni, da bo IPE v teh razmerah konkretno pomagal zgraditi usklajeno in trajnostno enotno evropsko prometno območje; poudarja, da morajo merila za pridobitev financiranja EU zajemati tudi obveznost, da je treba dokazati, kako bo zadevni projekt prispeval k uresničevanju podnebnih ciljev;

2.  poleg tega vztraja, da bi se moral IPE osredotočati na zagotavljanje dodane vrednosti EU k razvoju povezljivosti v prometu, zlasti z osredotočanjem na projekte na nacionalni, regionalni ali lokalni ravni, ki se brez pomoči EU ne bi izvedli; zato meni, naj Komisija, kjer nacionalno financiranje ni zadostno, financiranje iz IPE še naprej dodeljuje v obliki nepovratnih sredstev za projekte, ki prinašajo koristi na širši regionalni ravni in na ravni EU;

3.  poudarja prednosti medsebojnega dopolnjevanja instrumenta za povezovanje Evrope, Obzorja 2020 in evropskih strukturnih in investicijskih skladov; poudarja, da imata Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) in Kohezijski sklad močno regionalno razsežnost, ki se odziva na lokalno povpraševanje in osredotoča na finančno podporo za manj razvite regije in 15 držav članic, ki so upravičene do pomoči iz Kohezijskega sklada; poleg tega ugotavlja, da IPE poskuša centralno obravnavati prednostno nalogo EU osrednjega omrežja TEN-T z osredotočanjem na povezovanje EU prek čezmejnih povezav in medsebojnih povezav, odpravo ozkih grl in projekte interoperabilnosti;

4.  poudarja, da bi morale naložbe v prometno infrastrukturo EU, če se izvajajo s prispevkom za promet v višini 11,3 milijarde EUR iz Kohezijskega sklada, tudi v prihodnje ostati uravnotežen sistem centralno in deljeno upravljanih virov;

5.  meni, da je treba posodobiti IPE s poudarkom na medsebojnih povezavah in dokončanjem omrežij v obrobnih območjih ter s pokrivanjem vseh potreb po prevozu, vključno z digitalnimi rešitvami, prehodom na druge oblike prevoza in bolj trajnostnim prometom; meni, da bi bilo treba pri tem posodobljenem IPE prednost nameniti tudi neposrednim povezavam jedrnega in celovitega omrežja, kar na primer vključuje tudi horizontalne prednostne naloge, kot so pomorske avtoceste in celinske plovne poti; meni, da bi bilo treba v ta namen sestaviti sezname vnaprej opredeljenih projektov in jih vključiti v naslednjo uredbo o tem instrumentu;

6.  opozarja, da bo za dokončanje jedrnega omrežja do leto 2030 potrebna večja udeležba prizadetih državljanov pri odločanju o posodobljenem IPE, preglednosti pri ocenjevanju in spremljanju okoljskega in finančnega izvrševanja sredstev, boljše povezovanje različnih načinov prevoza ter spodbujanje somodalnosti;

7.  odobrava, da je bila v Instrumentu za povezovanje Evrope zajeta tudi medsektorska sinergija; pričakuje, da bodo prihodnje smernice sektorske politike in Instrument za povezovanje Evrope prožnejši, tako da bo omogočena sinergija in boljše prilagajanje tehnološkemu razvoju in prednostnim nalogam (denimo digitalizaciji), obenem pa bo pospešeno razogljičenje in bodo ustrezno obravnavani skupni družbeni izzivi;

8.  poudarja, da mora IPE ostati učinkovit in ciljno usmerjen instrument za naložbe v izgradnjo vseevropskega infrastrukturnega omrežja (TEN) na področju prometa, energetike in digitalnega sektorja in kot prispevek k prednostnim nalogam EU za trajnostna delovna mesta, rast in naložbe, hkrati pa se boriti proti podnebnim spremembam v skladu z vsemi s tem povezanimi horizontalnimi politikami EU, da bi dosegli razogljičenje EU do leta 2050;

9.  zavrača vsako uporabo ali delovanje IPE za izpolnjevanje ciljev akcijskega načrta EU za vojaško mobilnost in meni, da ne spada na področje uporabe Uredbe (EU) št. 1315/2013 (o TEN-T) in Uredbe (EU) št. 1316/2013 (o IPE);

10.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in državam članicam.

(1)

UL L 163, 24.6.2017, str. 1.

(2)

UL C 373, 20.12.2013, str. 1.

(3)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0309.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2016)0412.

(5)

UL C 17, 18.1.2017, str. 20.

Zadnja posodobitev: 18. september 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov