Postopek : 2018/2711(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0251/2018

Predložena besedila :

B8-0251/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 31/05/2018 - 7.8
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0238

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 333kWORD 52k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0244/2018
28.5.2018
PE621.636v01-00
 
B8-0251/2018

ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o razmerah v Nikaragvi  (2018/2711(RSP))


Dita Charanzová, Nedžmi Ali (Nedzhmi Ali), Petras Auštrevičius, Beatriz Becerra Basterrechea, Izaskun Bilbao Barandica, Gérard Deprez, Ivan Jakovčić, Petr Ježek, Ilhan Kjučuk (Ilhan Kyuchyuk), Patricia Lalonde, Louis Michel, Javier Nart, Urmas Paet, Maite Pagazaurtundúa Ruiz, Jozo Radoš, Frédérique Ries, Marietje Schaake, Pavel Telička, Ivo Vajgl, Johannes Cornelis van Baalen, Hilde Vautmans v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o razmerah v Nikaragvi  (2018/2711(RSP))  
B8-0251/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Nikaragvi, zlasti resolucije z dne 16. februarja 2017 o razmerah na področju človekovih pravic in demokracije v Nikaragvi, primer Francisce Ramirez(1),

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 19. novembra 2016 o končnem izidu volitev v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju izjav tiskovne predstavnice podpredsednice Komisije/visoke predstavnice z dne 22. aprila 2018 o razmerah v Nikaragvi in dne 15. maja 2018 o vzpostavitvi nacionalnega dialoga v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju sporočila za javnost Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice (OHCHR) z dne 27. aprila 2018, v katerem se navajajo mnenja izvedencev o razmerah na področju človekovih pravic v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju izjave tiskovne predstavnice Urada OZN za človekove pravice Liz Throssell z dne 20. aprila 2018 o nasilju med protesti v Nikaragvi,

–  ob upoštevanju obiska Medameriške komisije za človekove pravice (IACHR) od 17. do 21. maja 2018 v Nikaragvi z namenom preiskave tamkajšnjih razmer in njene predhodne izjave z dne 21. maja 2018,

–  ob upoštevanju poročila generalnega sekretariata Organizacije ameriških držav o Nikaragvi z dne 20. januarja 2017,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike z dne 29. junija 2012, ki je začel veljati avgusta 2013, ter njegovih klavzul o človekovih pravicah,

–  ob upoštevanju smernic EU o zagovornikih človekovih pravic iz junija 2004, revidiranih leta 2008,

–  ob upoštevanju deklaracije OZN o zagovornikih človekovih pravic iz decembra 1998,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966, katerega pogodbenica je Nikaragva,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je področje demokracije in pravne države v Nikaragvi v preteklem desetletju opazno nazadovalo; ker so pravice v zvezi s svobodo izražanja in mirnim protestiranjem, ki so sicer priznane kot temelj demokratične družbe, v tej državi omejene, kar onemogoča mirno in trajno rešitev za tamkajšnje konflikte;

B.  ker je bilo med protesti proti reformam socialnega varstva, ki jih je oznanil predsednik Daniel Ortega 18. aprila 2018, v skladu s predhodnim poročilom IACHR ubitih vsaj 76 civilistov, 868 je bilo ranjenih in 438 samovoljno pridržanih, vključno s študenti, aktivisti civilne družbe in novinarji; ker so bile pri večini žrtev vidne strelne rane na glavi, vratu, prsnem košu ali trebuhu, kar precej zanesljivo kaže, da imele varnostne sile ukaz, naj ubijajo, zaradi česar je v predhodnem poročilu IACHR zaznamek, da gre morda za izvensodne usmrtitve; ker so dokumentirani tudi mučenje, kruto, nečloveško in poniževalno ravnanje, kampanje kriminalizacije, grožnje, nadlegovanje in druge oblike ustrahovanja;

C.  ker je predsednik Ortega 23. aprila 2018 napovedal, da bo reforma sistema socialnega varstva preklicana, vendar so se demonstracije spremenile v širše nemire zoper njegovo vlado s pozivi k začasni vladi; ker je oblast v Nikaragvi odkrito stigmatizirala protestnike, saj jih je označila za „vandale“ in jih obtožila „politične manipulacije“;

D.  ker veliko število žrtev jasno kaže, da so državni organi uporabili čezmerno silo, s čimer so kršili načeli nujnosti in sorazmernosti, ki ju določa mednarodno pravo, in standarde, ki določajo omejitve uporabe sile; ker so skupine civilistov, povezane z organizacijo Juventud Sandinista, delovale povsem nekaznovano ter z vpletenostjo in privolitvijo policije; ker je vodja nikaragovske državne policije Aminta Granera odstopila zaradi pretirane uporabe nasilja;

E.  ker se je 16. maja 2018 začel nacionalni dialog pod okriljem katoliške cerkve, vendar se je po navedbah cerkvenih uradnikov 23. maja zaustavil, ne da bi sodelujoči dosegli soglasje;

F.  ker je 23. maja vodja Organizacije ameriških držav Luis Almagro pozval k „svobodnemu, poštenemu in preglednemu volilnemu postopku“ kot edini rešitvi za razmere v Nikaragvi; ker je nikaragovska oblast izjavila, da „bi se z novimi volitvami razpustil ustavni red in demokratično izvoljena vlada“; ker je EU 19. novembra 2016 izrazila „obžalovanje, ker volilni postopek ni omogočil pogojev za neomejeno sodelovanje vseh političnih sil v državi in ker ga ni spremljalo ne mednarodno ne akreditirano in neodvisno lokalno opazovanje volitev“;

G.  ker je vlada samovoljno zaprla medijske hiše, ki so poročale o protestih, novinarji, ki so izrazili kakršno koli nasprotovanje, pa so bili nadlegovani, ustrahovani in priprti;

H.  ker je bil Daniel Ortega od leta 2007 trikrat zaporedoma izvoljen za predsednika, kljub dejstvu, da nikaragovska ustava prepoveduje zaporedno ponovno izvolitev, kar je dokaz korupcije in avtoritarizma, za katera se je odločila država, da bi predsedniku in vladajoči stranki omogočila nadzor nad močjo in viri v državi ter nadzor sodstva;

I.  ker je bilo zatiranje svobode govora in nadlegovanje opozicijskih voditeljev, ki so ga izvajale nikaragovske oblasti, obsojeno kot napad na državljanske svoboščine; ker so skupine za človekove pravice obsodile postopno koncentracijo moči, ki je posledica enopartijske vladavine in slabljenja institucij;

J.  ker je korupcija javnega sektorja, v katero so vpleteni tudi predsednikovi sorodniki, še naprej eden od največjih izzivov; ker so podkupovanje javnih uradnikov, nezakoniti zasegi in samovoljno vrednotenje carinskih in davčnih organov zelo pogosti; ker so bili izraženi upravičeni pomisleki glede nepotizma v nikaragovski vladi;

1.  odločno obsoja brutalno zatrtje demonstracij proti reformam socialnega varstva v Nikaragvi in izraža globoko zaskrbljenost zaradi poročil o uporabi ostrega streliva, da bi razpršili protestnike, zaradi česar je umrlo najmanj 76 oseb, skoraj 900 pa je bilo ranjenih; poziva nikaragovske oblasti, naj nemudoma zaustavijo nasilje oboroženih sil, policije in paravojaških skupin, povezanih z nikaragovsko vlado, nad državljani, ki uveljavljajo pravico do svobode izražanja in zbiranja; poziva jih tudi, naj te svoboščine zagotavljajo v skladu z mednarodnimi sporazumi, katerih pogodbenica je Nikaragva; izreka sožalje vsem družinam žrtev, ubitih in ranjenih med demonstracijami, in sočustvuje z njimi;

2.  poziva nikaragovske oblasti, naj izpustijo vse samovoljno pridržane osebe in zagotovijo, da te ne bodo kazensko preganjane;

3.  poziva nikaragovske oblasti, naj ponovno začnejo resen in konstruktiven proces vključujočega nacionalnega dialoga, ter poudarja, da je za rešitev te krize pomembno preprečiti nadaljnje zaostrovanje razmer ter odpraviti avtoritarizem, zatiranje in nasilje v Nikaragvi, med ukrepi pa bi morala biti tudi organizacija svobodnih, poštenih in preglednih volitev z neodvisnim mednarodnim opazovanjem, ki bi zagotavljalo, da ne bo volilnih goljufij;

4.  ugotavlja, da bo dolgoročno težko rešiti to krizo, saj sta delitev oblasti in neodvisnost institucij v državi nezadostni; v zvezi s tem meni, da bi ustanovitev komisije za resnico, vključno s sodelovanjem neodvisnih nacionalnih in mednarodnih akterjev, lahko pripomogla k spravi na nacionalni ravni; poziva Evropsko unijo, naj dejavno sodeluje pri doseganju demokratične rešitve za krizo;

5.  pozdravlja obisk IACHR v Nikaragvi ter izraža zaskrbljenost zaradi ugotovitev iz predhodnega poročila; poziva nikaragovske oblasti, naj dovolijo, da se brez odlašanja izvede neodvisna in pregledna mednarodna preiskava, v kateri bi ugotovili, v kakšnih okoliščinah je prišlo do represije in smrtnih žrtev med protesti, ter sodno preganjajo odgovorne zanje in tiste, ki so odgovorni za mučenje in primere kršitev proti pripornikom med pridržanjem;

6.  obsoja kampanje blatenja, ki jih država še zmeraj izvaja, ter grožnje zagovornikom človekovih pravic, napade nanje in njihovo ustrahovanje zaradi dejavnosti zagovorništva in spremljanja protestov; je zelo zaskrbljen za varnost novinarjev, ki poročajo o protestih, saj so poročila razkrila stalne napade na novinarje in agencije za radiodifuzijo, ki se morajo takoj prenehati;

7.  znova poudarja, da je svoboda tiska in medijev bistveni element demokracije in odprte družbe, ter poziva nikaragovske oblasti, naj ponovno vzpostavijo pluralnost medijev; poziva organe oblasti, naj spoštujejo delo zagovornikov človekovih pravic, novinarjev in medijev in zagotovijo, da bodo primerno zaščiteni; opozarja vse nikaragovske varnostne sile, da je njihova dolžnost predvsem zaščititi državljane pred škodo;

8.  poziva nikaragovske oblasti, naj vsem družbenim akterjem, vključno z opozicijskimi silami in civilno družbo, dajo dovolj možnosti, da bodo svobodno delovali v skladu z mednarodnim pravom, da bi pripravili podlago za razpravo vseh nasprotujočih si strani o razmerah v Nikaragvi in omogočili spoštovanje človekovih pravic v državi; opozarja, da sta depolarizacija sodstva in odprava nekaznovanja nepogrešljiva dejavnika za uspeh vsake demokracije;

9.  obsoja kršitev zakonodaje ob sprejetju nezakonitih ukrepov, ki so jim sledile ustavne spremembe za odpravo omejitve trajanja predsedniškega mandata, kar Danielu Ortegi omogoča podaljševanje predsedovanja in je v nasprotju s pravico do svobodnih in poštenih volitev; poudarja potrebo po močnih demokratičnih institucijah, svobodi zbiranja in političnem pluralizmu;

10.  je zaskrbljen zaradi nedovoljenega dogovarjanja in navzkrižja interesov med člani visokega sveta zasebnih podjetij (COSEP) in vlado; poziva člane sveta, naj odstopijo in ne sodelujejo več v izvršnih odborih državnih subjektov, zlasti gre za sodelovanje članov visokega sveta zasebnih podjetij v nikaragovskem inštitutu za socialno varnost (INSS);

11.  opozarja, da je treba v luči pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in državami Srednje Amerike Nikaragvo opozoriti na nujnost spoštovanja načel pravne države, demokracije in človekovih pravic, ki jih zagovarja in spodbuja Evropska unija;

12.  je zaskrbljen zaradi povezav med predsednikom Ortego in drugimi konflikti v regiji, na primer njegove vpletenosti v režim v Venezueli, zaščite prihodkov, ki jih imajo Oborožene revolucionarne sile Kolumbije (FARC) od narkotikov, in politične odvisnosti države od Kube;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini, Srednjeameriškemu parlamentu ter vladi in parlamentu Republike Nikaragve.

(1)

Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0043.

Zadnja posodobitev: 30. maj 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov