Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji in o razmerah v vzhodnem sosedstvu,

–  ob upoštevanju sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, ki sta ga ob posredovanju EU podpisali Gruzija in Ruska federacija, ter sporazuma o izvajanju z dne 8. septembra 2008,

–  ob upoštevanju napotitve nadzorne misije EU v Gruzijo 15. septembra 2008,

–  ob upoštevanju pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo, ki je začel veljati 1. julija 2016, in brezvizumskega režima med EU in Gruzijo, ki je začel veljati 28. marca 2017,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o izvajanju pridružitvenega sporazuma za Gruzijo z dne 9. novembra 2017 (SWD(2017)0371),

–  ob upoštevanju izjav uradne govorke Evropske službe za zunanje delovanje o razvoju dogodkov v gruzijskih regijah Abhaziji in Južni Osetiji,

–  ob upoštevanju izjave predsednika Delegacije pri odboru za parlamentarno sodelovanje EU-Azerbajdžan ter pri pridružitvenem parlamentarnem odboru EU-Gruzija Sajjada Karima z dne 28. februarja 2018 o smrti gruzijskih državljanov v Južni Osetiji,

–  ob upoštevanju končne izjave in priporočil pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Gruzija v Bruslju z dne 26. aprila 2018, podanih v skladu s členom 411(3) pridružitvenega sporazuma,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker gruzijska vlada napreduje na poti proti demokraciji in pravni državi in poglablja odnose z Evropsko unijo; ker sta zaradi pridružitvenega sporazuma med EU in Gruzijo/poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja, ki sta začela veljati 1. julija 2016, obe strani imeli koristi od tesnejšega političnega povezovanja ter okrepljenih gospodarskih in kulturnih izmenjav; ker Gruzija upošteva dogovorjene časovne načrte za uresničevanje zavez, ki izhajajo iz pridružitvenega sporazuma;

B.  ker je brezvizumsko potovanje med EU in Gruzijo začelo veljati 28. marca 2017, rezultat pa je večja mobilnost in okrepljeni stiki med ljudmi; ker se je dialog med EU in Gruzijo o liberalizaciji vizumske ureditve izkazal za učinkovito orodje za doseganje napredka pri obsežnih reformah;

C.  ker neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije ogrožajo nerešeni regionalni konflikti v gruzijskih zasedenih regijah Abhaziji in Južni Osetiji; ker Ruska federacija deset let po vojaškem konfliktu med Rusijo in Gruzijo še vedno krši svoje mednarodne obveznosti in sporazum o premirju z dne 12. avgusta 2008;

D.  ker EU odločno podpira suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja; ker je EU še naprej trdno zavezana prizadevanjem za reševanje sporov in jih dejavno podpira prek prizadevanj posebnega predstavnika EU za Južni Kavkaz in za krizo v Gruziji, nadzorne misije EU ter instrumenta za prispevanje k stabilnosti in miru;

E.  ker Ruska federacija še naprej sprejema ukrepe za dejansko priključitev gruzijskih regij Abhazije in Južne Osetije, s čimer ogroža mednarodno pravo; ker tako imenovane pogodbe o vključitvi in zavezništvu, podpisane med Rusijo ter Abhazijo in Južno Osetijo v letih 2014 in 2015, jasno kršijo mednarodno pravi, načela OVSE in mednarodne zaveze Rusije; ker Evropska unija ne priznava okvira tako imenovanih volitev in referenduma, ki so jih v letih 2016 in 2017 v gruzijskih regijah Abhaziji in Južni Osetiji izvedli separatisti, ki jih podpira Rusija;

F.  ker skušajo Ruske oborožene sile še vedno osamiti Abhazijo in Južno Osetijo od preostalega dela države, tako da zapirajo mejne prehode, nameščajo ograje iz bodeče žice in druge umetne pregrade ter še podaljšuje administrativno mejno črto; ker je dostop nadzorne misije EU do Abhazije in Južne Osetije blokiran, kar krši sporazum o premirju z dne 12. avgusta 2008;

G.  ker so se razmere na področju človekovih pravic v Abhaziji in Južni Osetiji v zadnjih nekaj letih poslabšale, in sicer zaradi ustrahovanja in zatiranja gruzijskih državljanov, povezanega z etnično diskriminacijo in prisilnimi demografskimi spremembami, omejitev svobode gibanja, lastninskih pravic in izobraževanja v maternem jeziku;

H.  ker je Mednarodno kazensko sodišče začelo preiskavo vojnih zločinov in zločinov proti človečnosti, ki naj bi jih zagrešile vse strani v konfliktu;

I.  ker je Gruzija med zaključnimi govori pred Evropskim sodiščem za človekove pravice 23. maja 2018 Rusko federacijo obtožila vojnih zločinov in kršitev človekovih pravic med konfliktom leta 2008, med katerimi naj bi bili tudi vsesplošni napadi ruskih sil na civiliste in njihovo lastnino v različnih delih Gruzije, med drugim v Abhaziji in Južni Osetiji; ker Ruska federacija zavrača vse obtožbe;

1.  pozdravlja poglobljeno sodelovanje in prizadevanja Gruzije pri poglabljanju odnosov z EU na podlagi zavez iz pridružitvenega sporazuma /poglobljenega in celovitega prostotrgovinskega območja ter ambicij po evropski integraciji; meni, da je bistveno, da gruzijske oblasti ohranjajo demokracijo ter spoštujejo človekove pravice in pravice manjšin, temeljne svoboščine in pravno državo;

2.  ponovno potrjuje podporo suverenosti in ozemeljski celovitosti Gruzije znotraj njenih mednarodno priznanih meja; ostaja trdno zavezan rešitvi konflikta ter svoji politiki nepriznavanja in sodelovanja v Gruziji z uporabo vseh instrumentov, ki so mu na voljo v okviru celovitega pristopa;

3.  zahteva, da Ruska federacija konča okupacijo gruzijskih regij Abhazije in Južne Osetije, v celoti spoštuje suverenost in ozemeljsko celovitost Gruzije ter spoštuje zavezujoče zaveze iz sporazuma o premirju z dne 12. avgusta 2008, zlasti v zvezi z zavezo glede umika vseh njenih vojaških sil;

4.  izraža resno zaskrbljenost zaradi zavračanja dostopa mednarodnim in regionalnim opazovalcem; vztraja pri bistvenem in neoviranem dostopu mednarodnih mehanizmov za spremljanje stanja na področju človekovih pravic v okviru mednarodnih organizacij, tudi Organizacije združenih narodov in nadzorne misije EU, do gruzijskih regij Abhazije in Južne Osetije;

5.  zahteva, da Ruska federacija prekliče svojo odločitev o priznanju tako imenovane neodvisnosti gruzijskih regij Abhazije in Južne Osetije;

6.  obsoja namerno uničenje številnih gruzijskih vasi in cerkva v zasedenih regijah Abhaziji in Južni Osetiji ter nameren poskus izbrisanja sledi Gruzije v zasedenih regijah;

7.  obžaluje, da so mednarodni pogovori v Ženevi v večji meri zastali; poziva, naj EU prevzame bolj proaktivno vlogo pri usmerjanju dialoga z vsemi deležniki v okviru mednarodnih pogovorov v Ženevi z namenom, da bi se v prihodnjih krogih pogajanj dogovorili o skupni izjavi, da nobena od strani ne bo uporabila sile; v zvezi s tem poziva Rusko federacijo, naj spoštuje načelo mirne rešitve konflikta, tako da posnema enostransko zavezo Gruzije o neuporabi sile, ki jo je razglasil predsednik Gruzije v svojem govoru v Evropskem parlamentu 23. novembra 2010;

8.  pozdravlja novo mirovno pobudo gruzijske vlade z naslovom Korak za boljšo prihodnost, ki bi lahko koristila prebivalcem na obeh straneh administrativne mejne črte, tako da bi olajšala trgovino, izobraževanje in mobilnost ter spodbujala medčloveške stike in gradnjo zaupanja med razdvojenimi skupnostmi;

9.  je globoko zaskrbljen zaradi poslabšanja razmer na področju človekovih pravic v gruzijskih regijah Abhaziji in Južni Osetiji, zlasti v zvezi z etnično diskriminacijo, svobodo gibanja, lastninskimi pravicami in izobraževanjem v maternem jeziku, ter zaradi stalnih ovir za pravice notranje razseljenih oseb in beguncev do varnega in dostojnega povratka na domove;

10.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi smrti gruzijskega državljana Arčila Tatunašvilija med pridržanjem v Chinvaliju februarja 2018 ter atentata na gruzijskega državljana Gigo Othzorio maja 2018 v neposredni bližini okupacijske črte v bližini Abhazije; poudarja, da je treba ustrezno obravnavati ta in podobne primere, da bi preprečili ponavljanje in stopnjevanje napetosti; poudarja, da je treba preprečiti nekaznovanost, in poziva k temeljiti preiskavi teh primerov, k obsodbi odgovornih za zgoraj navedene zločine in k sodelovanju vseh strani, tudi v okviru mehanizma za preprečevanje incidentov in odzivanje;

11.  poziva Rusko federacijo, naj preneha nadaljnje postavljanje meje na administrativni mejni črti z nameščanjem ograje iz bodeče žice in drugih umetnih ovir; poziva tudi, naj se končata poseganje na ozemlje, ki ga nadzoruje gruzijska vlada, in širitev administrativne mejne črte, ki namerno ovira medčloveške stike in povzroča osamitev prebivalstva Abhazije in Južne Osetije;

12.  opozarja, da je nadzorna misija EU edina stalno prisotna mednarodna organizacija na terenu, ki omogoča nepristranske informacije o razmerah vzdolž administrativne mejne črte, in poziva k podaljšanju njenega mandata na obdobje po 14. decembru 2018;

13.  ponovno izraža, da bi bilo treba poskrbeti, da bodo tisti na vseh straneh konflikta, ki so odgovorni za kršitve mednarodnega prava, odgovarjali za svoja dejanja; v zvezi s tem ponovno izraža svojo odločno podporo potekajočim preiskavam Mednarodnega kazenskega sodišča in odprto zadevo pred Evropskim sodiščem za človekove pravice; poziva vse strani, naj spoštujejo sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice, ki se pričakuje kasneje v tem letu;

14.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in ESZD, OVSE, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom držav vzhodnega partnerstva ter vladi in parlamentu Ruske federacije.