PREDLOG RESOLUCIJE o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po vojni z Rusijo
11.6.2018 - (2018/2741(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Helmut Scholz, Merja Kyllönen, Paloma López Bermejo, Javier Couso Permuy, Barbara Spinelli, Sabine Lösing, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou) v imenu skupine GUE/NGL
B8-0278/2018
Resolucija Evropskega parlamenta o zasedenih gruzijskih ozemljih deset let po vojni z Rusijo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker so se v več sto let trajajočih odnosih med Gruzijo in Rusijo zvrstila tako obdobja sodelovanja kot obdobja konfliktov in napetosti; ker je zaradi razpada Sovjetske zveze prišlo do večplastnih konfliktov v nekdanjih sovjetskih republikah, ki ostajajo nerešeni in povzročajo napetosti med Rusijo in njenimi sosedami; ker so se konflikti v Južni Osetiji in Abhaziji dolga leta odražali v nasilnih spopadih, etničnem čiščenju in hudih napetostih v odnosih med Rusijo in Gruzijo;
B. ker je Južna Osetija leta 1991 razglasila neodvisnost od Gruzijske sovjetske socialistične republike; ker se je gruzijska vlada odzvala tako, da je odpravila avtonomijo Južne Osetije in skušala na silo prevzeti nadzor nad tem ozemljem; ker je stopnjevanje krize privedlo do vojne v Osetiji v letih 1991 in 1992 ter spopadov v letih 2004 in 2008; ker je Abhazija v Sovjetski republiki Gruziji uživala avtonomijo; ker so etnične napetosti dosegle vrhunec z vojno v Abhaziji v letih 1992 in 1993 in njeno de facto neodvisnostjo; ker kljub sporazumu o premirju iz leta 1994 in dolgoletnim pogajanjem spor še ni rešen;
C. ker je zaradi krize v Ukrajini prišlo do poskusov, da bi ponovno napisali zgodovino gruzijsko-ruske vojne leta 2008; ker je poimenovanje parlamentarne razprave v spomin na te tragične dogodke prispevalo k temu problematičnemu razvoju dogodkov; ker Tagliavinijevo poročilo neodvisne mednarodne misije za ugotavljanje dejstev v zvezi s sporom v Gruziji ostaja glavni vir dejstev glede teh dogodkov; ker je v tem poročilu pojasnjeno, da je gruzijska vlada pod vodstvom Mikheila Saakašvilija začela vojno 7. avgusta 2008 zvečer, ko so gruzijske sile napadle mesto Chinvali in zajele dele Južne Osetije, hkrati pa opozarja, da se je nasilen konflikt začel že pred Južno Osetijo in da gruzijska ofenziva ni bila primeren odziv na predvojne napade;
D. ker status Južne Osetije in Abhazije ostaja sporen; ker Organizacija združenih narodov in večina svetovnih vlad meni, da je to ozemlje del Gruzije, medtem ko so Rusija in štiri druge države članice OZN priznale republiki Južno Osetijo in Abhazijo; ker sta obe republiki v gospodarskem, političnem in vojaškem smislu močno odvisni od Rusije; ker bo rešitev za konflikte v tej regiji trajna le, če bo zagotovljena pravica prebivalcev Abhazije in Južne Osetije, da odločajo o svoji prihodnosti in branijo svojo nacionalno identiteto;
E. ker ženevske mednarodne razprave– večstranski forum za mediacijo pri reševanju varnostnih in humanitarnih posledic gruzijsko-ruske vojne avgusta 2008 – še niso prinesle oprijemljivih rezultatov;
F. ker sta Rusija in Gruzija leta 2017 ustanovili skupni odbor pod vodstvom namestnika ruskega ministra za zunanje zadeve in posebnega predstavnika gruzijskega predsednika vlade za odnose z Rusijo; ker so se v letu 2017 gospodarski odnosi izboljšali, več pa je bilo tudi neposrednega stika med ljudmi; ker je Rusija postala druga največja trgovinska partnerica Gruzije, vzpostavljene so bile prometne povezave, Gruzijo pa je obiskalo več kot milijon Rusov; ker sta se Rusija in Gruzija dogovorili, da bosta vprašanji Abhazije in Južne Osetije obravnavali v skupnem odboru v letu 2018;
G. ker je Rusija zelo zaskrbljena zaradi vse intenzivnejšega vojaškega sodelovanja med Gruzijo, Združenimi državami Amerike in Natom, rednih skupnih vojaških vaj in usposabljanja gruzijske vojske, ki ga izvajajo Natovi vojaški častniki, ter opremljanja gruzijske vojske z Natovim orožjem;
1. je zaskrbljen, ker konflikti in napetosti v regijah Južna Osetija in Abhazija še niso rešeni; poziva k dialogu in pogajanjem med vsemi stranmi, da bi našli rešitev, ki bo zadovoljila legitimne težnje vseh prebivalcev te regije in jim omogočila, da odločajo o svoji prihodnosti;
2. pozdravlja prizadevanja vlad Rusije in Gruzije za razvoj obojestransko koristnih odnosov na različnih področjih; upa, da bodo prizadevanja pripomogla k temu, da bosta državi presegli razlike, in privedla do stabilizacije regije; je kritičen do tega, da nekatere politične sile v EU in Gruziji spodkopavajo ta prizadevanja, saj skušajo na novo napisati zgodovino in enostransko krivijo Rusijo za tragične dogodke iz leta 2008;
3. je zaskrbljen zaradi zgoščevanja vojaških sil v regiji ter poziva vse strani, naj to zaustavijo; poziva k prenehanju vseh dejavnosti Nata v regiji in odločno zavrača pristop Gruzije k Natu;
4. vztraja pri spoštovanju načel Ustanovne listine OZN in ponovno potrjuje svojo zavezanost suverenosti in ozemeljski celovitosti vseh držav članic OZN, vključno z Gruzijo;
5. poudarja, da bo morala vsakršna politična rešitev konflikta v Južni Osetiji in Abhaziji izpolniti pričakovanja vseh ljudi, ki živijo v tej regiji; poziva, naj reševanje spora poteka v obliki, ki bo omogočila sodelovanje predstavnikov vseh, ki jih to zadeva;
6. obžaluje neuspeh prizadevanj v okviru ženevske mednarodne razprave za dosego dogovora o zavezi o neuporabi sile; poudarja, da bi bila ta zaveza pomemben korak k zagotavljanju varnosti v regiji; poziva Združene države Amerike, naj prevzamejo bolj konstruktivno vlogo v teh razpravah;
7. je zelo zaskrbljen zaradi tragične smrti gruzijskega državljana Arčila Tatunašvilija; poziva k temeljiti preiskavi zadeve in sodelovanju med zadevnimi deležniki; poudarja, da je pomembno zagotoviti varnost in zaščititi pravice etničnih Gruzijcev, ki živijo v Južni Osetiji in Abhaziji;
8. vztraja pri tem, da imajo razseljeni pravico do vrnitve v dostojnih pogojih, kar bi prispevalo k odpiranju de facto mej, ki spominjajo na železno zaveso, mednarodni akterji pa bi lahko pomagali ljudem v obeh regijah;
9. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, predsednikoma in parlamentoma Gruzije in Rusije, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svetu Evrope.