Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje študije z dne 3. maja 2013 z naslovom Vpliv uporabe brezpilotnih zrakoplovov in robotov brez posadke v vojskovanju na človekove pravice,

–  ob upoštevanju različnih stališč, priporočil in resolucij, kot je mandat za začetek pogajanj, sprejet na plenarnem zasedanju 13. marca 2018 z namenom sprejetja uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o ustanovitvi evropskega programa za razvoj obrambne industrije, svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju(1), svojega priporočila Svetu z dne 7. julija 2016 o 71. zasedanju generalne skupščine Združenih narodov(2) in svoje resolucije z dne 27. februarja 2014 o uporabi oboroženih brezpilotnih letal(3),

–  ob upoštevanju izjav v zvezi s smrtonosnimi avtonomnimi orožnimi sistemi, ki jih je EU podala skupini vladnih strokovnjakov pogodbenic Konvencije o nekaterih vrstah klasičnega orožja v Ženevi na srečanjih od 13. do 17. novembra 2017, od 9. do 13. aprila 2018 in od 27. do 31. avgusta 2018,

–  ob upoštevanju sklepov srečanja skupine vladnih strokovnjakov o smrtonosnih avtonomnih orožnih sistemih leta 2017,

–  ob upoštevanju prispevkov različnih držav pred srečanji skupine vladnih strokovnjakov leta 2017 in 2018, vključno s prispevki držav članic EU,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker ni dogovorjene opredelitve za smrtonosne avtonomne orožne sisteme in ker vsekakor mednje običajno ne štejejo sistemi, kot so avtomatizirani ali daljinsko vodeni sistemi;

B.  ker se avtomatizirani orožni sistemi že leta uspešno uporabljajo za obrambo in ščitijo življenja civilistov in vojakov;

C.  ker se pojavljajo nepotrjena poročila o tem, da so ruske sile poskusno uporabljale smrtonosne avtonomne orožne sisteme v konfliktu v vzhodni Ukrajini;

D.  ker lahko tehnološki napredek v prihodnosti, zlasti na področju umetne inteligence, privede do razvoja popolnoma avtonomnih orožnih sistemov, ki bodo lahko delovali brez človeškega posega ali nadzora;

E.  ker mora načeloma v postopku sprejemanja odločitev o uporabi smrtonosne sile proti ljudem nujno sodelovati in ga nadzirati človek;

F.  ker mednarodno pravo, vključno z mednarodnim humanitarnim pravom in pravom na področju človekovih pravic, v celoti velja za vse orožne sisteme in njihove uporabnike ter je spoštovanje mednarodnega prava ključna zahteva, ki jo morajo izpolnjevati države, zlasti ko gre za zaščito civilnega prebivalstva;

G.  ker se o smrtonosnih avtonomnih sistemih posvetuje in jih analizira ženevska skupina vladnih strokovnjakov za smrtonosne avtonomne orožne sisteme;

1.  poudarja, da je treba pozorno spremljati novosti na področju takih orožnih sistemov in si prizadevati za najširši možni mednarodni dogovor o omejitvi njihove uporabe;

2.  opozarja, da so mnoge avtomatizirane orožne sisteme uspešno uporabili za obrambo in so rešili življenje vojakom in civilistom tako v oboroženih konfliktih kot v terorističnih napadih;

3.  svari, da lahko preveč omejujoč pristop k smrtonosnim avtonomnim orožnim sistemom povzroči izgubo tehnoloških zmogljivosti in sposobnosti obrambe pred takim orožjem, če je v rokah sovražnika;

4.  poudarja, da je treba vključiti določbe o ustreznem človeškem nadzoru, kar zadeva prihodnji razvoj takih orožnih sistemov, in o rednih pregledih, da bi lahko upoštevali prihodnji in potencialni tehnološki razvoj;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter generalnemu sekretarju zveze NATO.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2017)0494. (2) UL C 101, 16.3.2018, str. 166. (3) UL C 285, 29.8.2017, str. 110.