PREDLOG RESOLUCIJE o požarih v Matiju v regiji Atika (Grčija) julija 2018 in o odzivu EU
11.9.2018 - (2018/2847(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Sofia Sakorafa, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis), Nikolaos Hundis (Nikolaos Chountis), Marisa Matias, Merja Kyllönen, Takis Hadzigeorgiu (Takis Hadjigeorgiou), Neoklis Silikiotis (Neoklis Sylikiotis), Kateřina Konečná, Jiří Maštálka, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Kostadinka Kuneva, Xabier Benito Ziluaga, Estefanía Torres Martínez, Miguel Urbán Crespo, Tania González Peñas, Lola Sánchez Caldentey v imenu skupine GUE/NGL
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0388/2018
B8-0393/2018
Resolucija Evropskega parlamenta o požarih v Matiju v regiji Atika (Grčija) julija 2018 in o odzivu EU
Evropski parlament,
– ob upoštevanju člena 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),
– ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije[1],
– ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 (v nadaljnjem besedilu: uredba o skupnih določbah)[2],
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je v Grčiji nedavno prišlo do najbolj uničujočih požarov v zgodovini vseh evropskih držav, v katerih je izgubilo življenje 98 ljudi, več sto jih je bilo ranjenih, več tisoč pa jih je ostalo brez doma; poleg tega so požari povzročili tudi neizmerno materialno in okoljsko škodo, prizadeto območje pa spominja na vojno opustošenje;
B. ker je v Grčiji 24. julija 2018 do tega prišlo zaradi nevarne kombinacije ekstremnih neugodnih vremenskih razmer, vključno s hudim vročinskim valom in močnimi vetrovi, ter suhega lesa v gozdovih;
C. ker v gozdnih požarih v EU vsako leto izgori v povprečju pol milijona hektarjev gozdov in naravnih zemljišč; ker se ta številka sicer od leta do leta precej spreminja, vseeno pa se 85 % skupne letne požgane površine v Evropi nahaja v petih sredozemskih državah EU (Portugalska, Španija, Francija, Italija in Grčija);
D. ker je leta 2017 v naravnih nesrečah v Evropi umrlo več kot 200 ljudi in bilo uničenih več kot milijon hektarjev gozdov, mehanizem Unije na področju civilne zaščite pa je bil za namene nujne pomoči v gozdnih požarih v Evropi aktiviran 17-krat;
E. ker zaradi varčevalnih politik, ki se izvajajo v Grčiji, grški mehanizem za civilno zaščito ne prejema dovolj sredstev, njegove zmogljivosti za učinkovito odzivanje v nujnih primerih pa so se bistveno zmanjšale;
F. ker se je ob tej nesreči v vzhodni Atiki pokazalo, da je treba vzpostaviti sistem zgodnjega opozarjanja, ki bi državljane in potnike opozarjal na bližajoče se ali prihodnje izredne razmere in nesreče, saj bi tako lahko preprečili ali vsaj zmanjšali trpljenje in izgubo življenj; ker nobena v vrsti grških vlad ni posodobila storitve evropske številke „112“ za klic v sili, da bi vanjo vključila sistem zgodnjega opozarjanja za državljane, ki bi ob bližajočih se nesrečah in izrednih razmerah nacionalnim organom omogočil pošiljanje opozoril državljanom in potnikom na prizadetem območju;
G. ker je institucionalni okvir civilne zaščite v Grčiji pravno razdrobljen, formaliziran, manjka mu operativna pripravljenost, njegova upravljavska struktura pa je razpršena;
H. ker je Grčija edina evropska država brez nacionalnega katastra; ker je zaradi neobstoja celovite zemljiške knjige, pravega registra gozdov in podrobnih zemljevidov nastal vakuum, ki ga pogosto izkoriščajo brezvestni podjetniki z gradnjo na zemljiščih potem, ko so ta požgana in nato očiščena;
I. ker je po mnenju Tehnične zbornice Grčije v Matiju več sto nedovoljenih gradenj, v vsej državi pa jih je več sto tisoč; ker je grška vlada naznanila, da se že izvaja prednostni načrt za rušitev 3200 stavb in objektov, za katere so že bile izdane nepreklicne odločbe za rušenje v pristojnosti lokalnih uprav;
J. ker je zaradi tega uničenja izrednih razsežnosti, ki je posledica gozdnih požarov v vzhodni in zahodni Atiki, velika nevarnost poplav na prizadetih območjih;
K. ker je Komisija na prošnjo za mednarodno pomoč, ki jo je predložila grška vlada, 24. julija 2018 aktivirala mehanizem Unije na področju civilne zaščite;
L. ker je grški predsednik vlade prevzel politično odgovornost za požare in za odziv grških oblasti; ker je grška vlada 25. julija 2018 napovedala sveženj ukrepov za ublažitev težkih razmer in popravilo materialne škode; ker že poteka sodna preiskava o morebitnih napakah državnih uradnikov in vzrokih za uničujoče požare v Atiki;
1. izraža globoko sožalje in solidarnost z družinami umrlih in prebivalci prizadetih območij; izraža priznanje za prizadevnost gasilcev, pripadnikov obalne straže, prostovoljcev in ljudi, ki so za gašenje požarov in reševanje sodržavljanov tvegali življenje;
2. je zaskrbljen zaradi vse večjega števila naravnih nesreč, ki jih po mnenju strokovnjakov lahko v glavnem pripišemo podnebnim spremembam, ki povzročajo ekstremne vremenske razmere, nevzdržni in/ali nezakoniti gradnji, povečani ranljivosti gozdov zaradi slabega upravljanja naravnih virov in odločitvam v zvezi z rabo zemljišč, ki ne upoštevajo trajnostnih načel; poziva Komisijo in Svet, naj v skladu s ciljem strategije Evropa 2020 in svojimi mednarodnimi zavezami ukrepata v zvezi s podnebnimi spremembami in povečata proračunska sredstva za podnebne ukrepe;
3. pozdravlja aktivacijo mehanizma Unije na področju civilne zaščite;
4. pozdravlja veliko solidarnost, ki so jo pri zagotavljanju pomoči Grčiji med uničujočimi požari pokazale države članice in tretje države, in sicer z zračno podporo ter zagotavljanjem opreme za gašenje požarov, medicinskih delavcev in drugega osebja ter strokovnega znanja;
5. poziva grško vlado, naj brez odlašanja posodobi storitve evropske številke „112“ za klic v sili in vanjo vključi sistem zgodnjega opozarjanja za državljane in potnike, ki se nahajajo na prizadetem območju;
6. globoko obžaluje negativne posledice varčevalnih ukrepov na operativne zmogljivosti grške civilne zaščite;
7. oblasti v Grčiji poziva, naj grškemu sistemu civilne zaščite dodelijo ustrezna sredstva, da bi zagotovili optimalno operativno pripravljenost; poziva, naj se odhodki za mehanizme civilne zaščite odštejejo od izračuna proračunskega primanjkljaja;
8. je zaskrbljen, ker je Grčija edina država članica, ki še ni vzpostavila celovitega nacionalnega katastra in registra gozdov; je pa seznanjen, da je bil na tem področju dosežen precejšen napredek, in poziva grško vlado, naj brez odlašanja dokonča kataster in register gozdov;
9. poziva, naj se prizadetim državljanom takoj zagotovi povračilo in odškodnino za materialno škodo, stroški za okolje pa naj se povrnejo brez nepotrebnih birokratskih postopkov; je seznanjen, da je grška vlada aktivirala posebni razvojni načrt za odpravljanje posledic naravnih nesreč in obnovo prizadetih območij;
10. poudarja, da so posodobitev, racionalizacija in poenostavitev politike na področju naravnih nesreč v Grčiji še naprej med glavnimi prednostnimi nalogami;
11. poziva Komisijo, naj mobilizira Solidarnostni sklad EU;
12. poziva jo tudi, naj zagotovi, da se bodo vsi razpoložljivi instrumenti v okviru evropskih strukturnih in investicijskih skladov v polnem sodelovanju z grškimi nacionalnimi in regionalnimi organi učinkovito uporabljali za dejavnosti preprečevanja, pa tudi za ponovno gradnjo in obnovo infrastrukture in druge potrebne ukrepe;
13. poziva Parlament, Svet in Komisijo, naj pospešijo medinstitucionalna pogajanja o novem mehanizmu Unije na področju civilne zaščite in pri tem upoštevajo razsežnosti uničenja v Grčiji in drugih državah članicah to poletje;
14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic ter regionalnim in lokalnim organom na prizadetih območjih.