Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 6 in 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–  ob upoštevanju, med drugim, resolucij z dne 28. aprila 2015 o novi gozdarski strategiji EU: za gozdove in gozdarski sektor(1), z dne 16. septembra 2009 o gozdnih požarih poleti 2009(2), z dne 19. junija 2008 o krepitvi zmogljivosti odzivanja Unije na nesreče(3), z dne 4. septembra 2007 o naravnih nesrečah(4), z dne 7. septembra 2006 o gozdnih požarih in poplavah(5), z dne 14. aprila 2005 o suši na Portugalskem(6), z dne 12. maja 2005 o suši v Španiji(7) in z dne 8. septembra 2005 o naravnih nesrečah (požarih in poplavah) v Evropi(8) ter resolucij z dne 18. maja 2006 o naravnih nesrečah (požarih, sušah in poplavah) – kmetijski vidiki(9), o naravnih nesrečah (požarih, sušah in poplavah) – vidiki regionalnega razvoja(10) in o naravnih nesrečah (požarih, sušah in poplavah) – okoljski vidiki(11),

–  ob upoštevanju Sklepa št. 1313/2013/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite(12),

–  ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 2012/2002 z dne 11. novembra 2002 o ustanovitvi Solidarnostnega sklada Evropske unije(13),

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker so to poletje uničujoči gozdni požari prizadeli vas Mati v grški pokrajini Atika ter povzročili številne žrtve, med temi je bilo smrtnih žrtev več kot sto;

B.  ker so ti požari uničili hiše, hudo poškodovali lokalno in regionalno infrastrukturo ter prizadeli gospodarsko dejavnost, zlasti dejavnost malih in srednjih podjetij, kmetijstvo in možnosti v sektorju turizma in gostinstva;

C.  ker suša in stalni požari pospešujejo proces dezertifikacije velikih območij južne Evrope, kar resno škoduje kakovosti življenja prizadetega prebivalstva in vpliva na kmetijstvo, živinorejo in kulturno dediščino;

D.  ker je verjetno, da bo v prihodnjih desetletjih, ne glede na svetovna prizadevanja za blažitev posledic podnebnih sprememb, svetovna temperatura narasla, kar bo zlasti negativno vplivalo na južno Evropo, za katero se napoveduje, da bo izjemno ranljiva regija za podnebne spremembe in se že sooča z gozdnimi požari brez primere, ki so neposredna posledica ekstremnih vročinskih valov;

E.  ker so se pogostost, resnost, zapletenost in posledice nesreč, ki jih povzroči človek, po Evropi v zadnjih letih pospešeno večale, kar je povzročilo izgubo človeških življenj in premoženja, z uničujočimi kratkoročnimi in dolgoročnimi učinki na gospodarstvo prizadetih regij, vključno z osiromašenjem naravne in kulturne dediščine, uničenjem gospodarske in socialne infrastrukture in škodo za okolje (v primeru požarov – izguba naravnega habitata in biološke raznovrstnosti, poslabšanje mikroklime in povečanje emisij toplogrednih plinov);

F.  ker imajo tovrstne naravne nesreče škodljive gospodarske in družbene posledice za lokalno in regionalno gospodarstvo, tako v sektorjih, kot je turizem, kot tudi za produktivnost v splošnem;

G.  ker je preprečevanje zlasti pomembno pri varovanju pred naravnimi, tehnološkimi in okoljskimi nesrečami;

H.  ker postaja pojav požarov izrazitejši tudi zaradi postopnega zapuščanja podeželja ter opuščanja njegovih tradicionalnih dejavnosti, neustreznega vzdrževanja gozdov, obstoja obširnih gozdnih površin z eno samo vrsto dreves, sajenja neprimernih vrst dreves, odsotnosti ustrezne preventivne politike in premilih kazni za namenoma povzročene požare ter zaradi neustreznega izvrševanja zakonodaje, ki prepoveduje nezakonito gradnjo in zagotavlja pogozdovanje;

I.  ker nekatere države članice še vedno nimajo popolnega katastra in popisa gozdnih zemljišč ter načrtov, kar skupaj z neustreznim izvrševanjem zakonodaje, ki prepoveduje nezakonito gradnjo na požganih območjih, ustvarja praznino, ki vodi v spremembe namembnosti zemljišč in preklasifikacijo gozdnatih površin v zemljišča za tako rabo, kot je gradnja;

J.  ker sta bila mehanizem Skupnosti na področju civilne zaščite in pozneje mehanizem Unije na področju civilne zaščite v zadnjih letih večkrat aktivirana;

K.  ker imajo lahko naravne nesreče, kot so vse pogostejši gozdni požari v južni Evropi, tudi čezmejno razsežnost, saj se lahko hitro razširijo z izvornega mesta in nepričakovano spremenijo smer, kar pomeni, da se zahteva fleksibilen, hiter, usklajen in večstranski odziv; ker lahko take nesreče povzročijo veliko škodo za premoženje, življenje ljudi, gospodarske dejavnosti in regionalno okolje;

L.  ker je Parlament od leta 1995 predložil več zaporednih resolucij, v katerih je nujno pozival k različnim pobudam Evropske unije za boj proti požarom v južni Evropi;

M.  ker je Parlament 31. maja 2018 sprejel predlog sklepa Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Sklepa št. 1313/2013/EU o mehanizmu Unije na področju civilne zaščite;

1.  izraža sočutje in globoko solidarnost sorodnikom oseb, ki so izgubile življenje, in prebivalcem prizadetih območij ter pozdravlja gasilce, vojake ter profesionalno in prostovoljno osebje, ki so si neumorno in pogumno prizadevali za pogasitev požarov, reševanje ljudi in omejitev škode naravnih nesreč v tem poletju;

2.  poziva Komisijo, naj sprejme vse potrebno ukrepe za hitro in učinkovito financiranje, vključno s prerazporeditvijo sredstev obstoječih evropskih strukturnih in investicijskih skladov, za popravo škode in podporo žrtvam;

3.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da se vsi razpoložljivi kohezijski instrumenti in regionalni skladi učinkovito uporabljajo za dejavnosti preprečevanja in za zagotavljanje ozemeljske varnosti, dejavnosti obnove in sanacije ter za vse ostala potrebna posredovanja ob popolnem sodelovanju z grškimi nacionalnimi in regionalnimi organi;

4.  poziva Komisijo, naj bo ob upoštevanju izjemnih in hudih razmer fleksibilna, glede na to, da je Grčija edina država članica z vztrajno padajočim BDP;

5.  poziva Komisijo, naj podpre sanacijo v regijah, ki so utrpele hudo škodo, obnovi naravne habitate na prizadetih območjih, si prizadeva za ponovno ustvarjanje delovnih mest in sprejme ustrezne ukrepe za kompenzacijo družbenih stroškov, ki so nastali z izgubo delovnih mest in drugih virov zaslužka;

6.  globoko obžaluje, da so tudi nekatere druge države članice, ki so jih nedavno prizadeli požari podobnih razsežnosti, utrpele tako veliko in hudo škodo; meni, da je posledično nujno, da preučimo ustreznost ukrepov preprečevanja in pripravljenosti, da se zagotovi, da se iz tega kaj naučimo, saj bi tako lahko preprečili in omejili uničujoče posledice podobnih nesreč v državah članicah v prihodnje;

7.  obžaluje dejstvo, da so bili številni gozdni požari očitno podtaknjeni, in je močno zaskrbljen, ker so gozdni požari v Evropi vse pogosteje posledica tovrstnih kriminalnih dejanj; zato poziva države članice, naj zaostrijo in uporabijo kazni za kazniva dejanja, ki škodijo okolju, zlasti tista, ki povzročajo gozdne požare, ter verjame, da bi takojšnja in učinkovita preiskava za ugotovitev odgovornosti ter posledično ustrezno kaznovanje odvrnila od malomarnih in naklepnih dejanj;

8.  poziva k učinkovitejšim metodam za zgodnje odkrivanje gozdnih požarov in boljši prenos strokovnega znanja o ukrepih za gašenje požarov med državami članicami ter poziva Komisijo, naj izboljša izmenjavo izkušenj med regijami in državami članicami;

9.  se zahvaljuje za solidarnost, ki so jo Evropska unija, njene države članice in druge države izkazale prizadetim območjem med gašenjem gozdnih požarov, ko so poslale svoja letala, opremo za gašenje požarov in strokovnjake, ter za hvalevredno pomoč oblastem in reševalnim službam;

10.  poudarja potrebo po tem, da se pospeši postopek za dostop do sredstev EU za obnovo kmetijskih površin po požarih ter za dodelitev obsežnejše finančne pomoči, ki bi bila na voljo za razvoj obrambe pred požari; poudarja smrtne posledice gozdnih požarov za živali in rejne živali;

11.  meni, da je treba upoštevati strukturne težave podeželskega okolja (demografski upad, opuščanje kmetijskih zemljišč, krčenje gozdov);

12.  poziva Komisijo, naj napreduje pri oblikovanju informacijskih in izobraževalnih kampanj o ukrepih preprečevanja, o katerih se bo dogovorila z državami članicami, da bi se zmanjšali nevarnost in posledice naravnih nesreč, zlasti na območjih z največjim tveganjem, in sicer z ozaveščanjem javnosti o tem, da je treba skrbeti za okolje in ohranjati naravne vire; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe, vključno z ukrepi za ozaveščanje javnosti, za trajnejšo uporabo vode, tal in bioloških virov ter za boljše ravnanje z odpadki, saj pomanjkljivosti na teh področjih pogosto povzročijo požare;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij, vladam držav članic ter regionalnim in lokalnim organom na območjih, ki so jih prizadeli požari.

(1) UL C 346, 21.9.2016, str. 17. (2) UL C 224 E, 19.8.2010, str. 1. (3) UL C 286 E, 27.11.2009, str. 15. (4) UL C 187 E, 24.7.2008, str. 55. (5) UL C 305 E, 14.12.2006, str. 240. (6) UL C 33 E, 9.2.2006, str. 599. (7) UL C 92 E, 20.4.2006, str. 414. (8) UL C 193 E, 17.8.2006, str. 322. (9) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 363. (10) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 369. (11) UL C 297 E, 7.12.2006, str. 375. (12) UL L 347, 20.12.2013, str. 924. (13) UL L 311, 14.11.2002, str. 3.