Predlog resolucije - B8-0473/2018Predlog resolucije
B8-0473/2018
Evropski parlament

PREDLOG RESOLUCIJE o prispevku EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah v zvezi s človekovimi pravicami

2.10.2018 - (2018/2763(RSP))

k vprašanjem za ustni odgovor B8-0402/2018, B8-0403/2018 in B8-0404/2018
v skladu s členom 128(5) Poslovnika

Godelieve Quisthoudt-Rowohl, Cristian Dan Preda, Andrzej Grzyb, Bogdan Brunon Wenta v imenu skupine PPE

Postopek : 2018/2763(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0473/2018
Predložena besedila :
B8-0473/2018
Razprave :
Glasovanja :
Sprejeta besedila :

B8-0473/2018

Resolucija Evropskega parlamenta o prispevku EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah v zvezi s človekovimi pravicami

(2018/2763(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 2, 3, 21 in 23 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 207 in 208 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju strateškega okvira EU za človekove pravice in demokracijo, ki ga je Svet za zunanje zadeve sprejel 25. junija 2012, ter akcijskega načrta za človekove pravice in demokracijo za obdobje 2015–2019, ki ga je Svet sprejel 20. julija 2015,

–  ob upoštevanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah, ki jih je Svet OZN za človekove pravice potrdil v svoji resoluciji št. 17/4 z dne 16. junija 2011,

–  ob upoštevanju strategije Komisije o trgovini za vse,

–  ob upoštevanju sektorskih smernic Komisije izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah[1],

–  ob upoštevanju vmesnega poročila posebnega poročevalca za svobodo veroizpovedi ali prepričanja Heinerja Bielefeldta, naslovljeno na generalno skupščino OZN, ki obravnava sredstva za odpravo verske nestrpnosti in diskriminacije na delovnem mestu[2],

–  ob upoštevanju delovnega dokumenta služb Komisije z dne 14. julija 2015 o stanju pri izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah (SWD(2015)0144),

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o izvajanju priporočil Parlamenta iz leta 2010 o socialnih in okoljskih standardih, človekovih pravicah in družbeni odgovornosti gospodarskih družb[3],

–  ob upoštevanju mnenja Agencije Evropske unije za temeljne pravice o izboljšanju dostopa do pravnih sredstev na področju poslovnih storitev in človekovih pravic na ravni EU[4],

–  ob upoštevanju resolucije Sveta OZN za človekove pravice št. 26/9 z dne 26. junija 2014, v kateri je ta sklenil ustanoviti odprto medvladno delovno skupino za nadnacionalne družbe in druga podjetja v zvezi s človekovimi pravicami, ki naj bi pripravila mednarodni pravno zavezujoč instrument, s katerim naj bi po mednarodnem pravu človekovih pravic urejali dejavnosti nadnacionalnih družb in drugih podjetij,

–  ob upoštevanju pobude Združenih narodov za globalni dogovor[5],

–  ob upoštevanju smernic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) za večnacionalna podjetja,

–  ob upoštevanju smernic OECD o potrebni skrbnosti za odgovorno ravnanje podjetij,

–  ob upoštevanju pobude o otrokovih pravicah in načelih poslovanja, ki jo je pripravil UNICEF,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta o podjetništvu in človekovih pravicah z dne 20. junija 2016,

–  ob upoštevanju priporočila Sveta Evrope državam članicam o človekovih pravicah in podjetništvu, ki je bilo sprejeto 2. marca 2016,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. marca 2018 o enakosti spolov v trgovinskih sporazumih EU,[6]

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. decembra 2017 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2016 in politiki Evropske unije na tem področju[7],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. novembra 2017 o strategiji EU-Afrika: spodbujanje razvoja[8],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 27. aprila 2017 o vodilni pobudi EU za sektor oblačil[9],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. decembra 2016 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2015 ter politiki Evropske unije na tem področju[10],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 30. maja2018 o letnem poročilu o izvajanju skupne trgovinske politike [11],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. novembra 2016 o povečanju učinkovitosti razvojnega sodelovanja[12],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2016 o odgovornosti gospodarskih družb za hude kršitve človekovih pravic v tretjih državah[13],

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. julija 2016 o boju proti trgovini z ljudmi v zunanjih odnosih EU[14],

–  ob upoštevanju študije, ki jo je naročil pododbor Parlamenta za človekove pravice, v zvezi z izvajanjem vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah[15],

–  ob upoštevanju vprašanja podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Komisiji in Svetu o prispevku EU k zavezujočemu instrumentu OZN o nadnacionalnih družbah in drugih podjetjih z nadnacionalnimi značilnostmi v zvezi s človekovimi pravicami (O-000074/2018 – B8-0402/2018, O-000075/2018 – B8-0403/2018 in O-000078/2018 – B8-0404/2018),

–  ob upoštevanju člena 128(5) in člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in človekovih pravic; ker jo ta načela morajo voditi pri delovanju na mednarodni ravni (vključno z njeno razvojno in trgovinsko politiko);

B  ker spoštovanje človekove pravice do svobode misli, vesti in verovanja pomeni, da je treba duh korporacij, ki jih vodijo verske organizacije, spoštovati in varovati in da se jim ne sme postavljati zahtev, ki so v nasprotju z njihovimi temeljnimi vrednotami in etičnimi načeli oziroma jih spodkopavajo; ker to tudi pomeni, da bi morale imeti verske organizacije možnost, da od svojih delavcev in ponudnikov storitev zahtevajo, da te temeljne vrednote in etična načela spoštujejo in jih ne spodkopavajo ter da jim pri svojem delu oziroma poklicnih dejavnostih ne škodijo;

C.  ker se je za prosto trgovino in naložbe izkazalo, da znatno prispevajo k zmanjševanju revščine;

D.  ker morata razvoj spremljati družbeni napredek in dobro upravljanje, razvoj, trgovina in človekove pravice pa lahko vplivajo drug na drugega in se celo medsebojno krepijo;

E.  ker bi morale države jasno določiti, da se od vseh podjetij pričakuje, da ves čas svojega poslovanja spoštujejo temeljne človekove pravice;

F.  ker globalni dogovor OZN gospodarske družbe poziva, naj na svojem vplivnem območju sprejmejo, podpirajo in uresničujejo sklop temeljnih vrednot s področja človekovih pravic, delovnih standardov, okolja in boja proti korupciji, katerim naj se zavežejo in jih prostovoljno vključijo v svoje poslovanje;

G.  ker družbe sodijo med glavne akterje v gospodarski globalizaciji, finančnih storitvah in mednarodni trgovini ter morajo upoštevati vse veljavne zakone in mednarodne sporazume ter spoštovati človekove pravice; ker lahko ta podjetja občasno kršijo človekove pravice ali prispevajo h kršitvam, lahko pa imajo tudi pomembno vlogo pri pozitivnih spodbudah za človekove pravice, demokracijo, okoljske standarde in družbeno odgovornost gospodarskih družb;

H.  ker je imela EU vodilno vlogo pri pogajanjih o številnih pobudah za svetovno odgovornost, ki so povezane s spodbujanjem in spoštovanjem mednarodnih standardov na poslovnem področju in področju človekovih pravic;

I.  ker se priznava, da imajo evropska podjetja, ki poslujejo na svetovni ravni in dajejo zgled prek nediskriminacijske poslovne kulture, dolgoročni pozitivni učinek na človekove pravice;

J.  ker je iz študije o izvajanju vodilnih načel OZN o podjetništvu in človekovih pravicah v letu 2017, ki jo je naročil pododbor Parlamenta za človekove pravice, jasno razvidno, da so države članice EU v svetovnem merilu najbolj napredne pri tem, saj izvajajo največ nacionalnih akcijskih načrtov;

K.  ker v OZN potekajo pogajanja o sistemu odgovornosti gospodarskih družb za kršitve človekovih pravic;

1.  ugotavlja, da bo zaradi globalizacije in vse večje internacionalizacije poslovnih dejavnosti in dobavnih verig vloga gospodarskih družb pri spoštovanju človekovih pravic vse bolj pomembna, mednarodne norme in pravila pa bodo ključnega pomena za preprečevanje kršitev človekovih pravic v tretjih državah;

2.  je trdno prepričan, da je zasebni sektor pomemben partner pri uresničevanju ciljev trajnostnega razvoja in zbiranju dodatnih sredstev za razvoj; poudarja, da se morajo akterji iz zasebnega sektorja zaradi svoje rastoče vloge v razvojnem sodelovanju ravnati po načelih razvojne učinkovitosti in upoštevati načela odgovornosti podjetij skozi celotno življenjsko dobo projektov;

3.  podpira popolno izvajanje vodilnih načel OZN ter poziva vse članice, naj izdelajo in sprejmejo nacionalne akcijske načrte za hitro, učinkovito in celovito izvajanje teh načel;

4.  ugotavlja, da še vedno ne obstaja svetovni pristop k načinu, kako nadnacionalne družbe spoštujejo pravo o človekovih pravicah;

5.  ponovno potrjuje, da so nujno potrebni učinkoviti in dosledni ukrepi na vseh ravneh, tudi na nacionalni, evropski in mednarodni, da bi lahko učinkovito obravnavali kršitve človekovih pravic, za katere so odgovorne nadnacionalne družbe, in pravna vprašanja, ki izhajajo iz ekstrateritorialne razsežnosti;

6.  je seznanjen z delom, ki so ga začeli Združeni narodi prek medvladne delovne skupine, za oblikovanje zavezujočega instrumenta OZN za nadnacionalne družbe in druga podjetja v zvezi s človekovimi pravicami, ter meni, da je to napredek pri spodbujanju in varstvu človekovih pravic; poudarja, da skrb za človekove pravice in odgovornost za njihove kršitve ne bi smeli biti odvisni od pravne oblike ali vrste lastništva podjetja; poudarja, da bi morale biti morebitne dodatne zakonske obveznosti, naložene podjetjem, prilagojene njihovi velikosti in sposobnosti, da jih spoštujejo;

7.  ugotavlja, da številne države ne sodelujejo v tem procesu; poudarja, da bi smele EU in njene države članice k novemu, morebiti pravno zavezujočemu instrumentu pristopiti samo, če bodo njegova temeljna načela pravilno vključena; poudarja, da mora tako zavezujočo pogodbo ratificirati in spoštovati velika večina držav, sicer ne bo učinkovita na svetovni ravni;

8.  meni, da bo pristop EU k pravno zavezujočemu instrumentu OZN zahteval, da ta instrument ne presega pravnega okvira EU;

9.  znova poziva EU in države članice, naj resnično in konstruktivno sodelujejo v tem medvladnem procesu;

10.  poziva države članice OZN, naj poskrbijo, da bodo pogajanja pred pogodbo potekala pregledno in informativno, ob posvetovanju s širokim krogom deležnikov, na katere bi lahko ta pogodba vplivala;

11.  poziva EU, naj zagotovi, da bosta morebitna revizija oziroma prihodnji strateški dokument, povezan s strateškim okvirom in akcijskim načrtom EU za človekove pravice in demokracijo, vključevala jasne cilje in merljive referenčne vrednosti za sodelovanje EU v pogajanjih o pogodbi OZN;

12.  je odločen, da bo še naprej pozorno spremljal postopek pogajanj za medvladno delovno skupino;

13.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in Evropski službi za zunanje delovanje.

Zadnja posodobitev: 3. oktober 2018
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov