PREDLOG RESOLUCIJE o porastu neofašističnega nasilja v Evropi
17.10.2018 - (2018/2869(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Kristina Winberg v imenu skupine ECR
B8-0486/2018
Resolucija Evropskega parlamenta o porastu neofašističnega nasilja v Evropi
Evropski parlament,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije o človekovih pravicah,
– ob upoštevanju Mednarodne konvencije o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije,
– ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah,
– ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),
– ob upoštevanju Okvirnega sklepa Sveta 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi[1],
– ob upoštevanju Direktive 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ[2],
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. oktobra 2013 o lokalnih organih in civilni družbi: angažiranost Evrope za trajnostni razvoj[3],
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker v skladu s členom 2 PEU Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker so te vrednote skupne vsem državam članicam;
B. ker sicer ni pravno sprejete opredelitve neofašizma, a običajno označuje skrajno desne poglede, ki vključujejo skrajni nacionalizem, rasistične poglede in usmeritve, podobne usmeritvam italijanske Nacionalne fašistične stranke iz 1920-ih do 1940-ih let;
C. ker Europol v poročilu o stanju in trendih na področju terorizma v Evropski uniji (TESAT) za leto 2018 ugotavlja, da je bila večina terorističnih napadov v EU v letu 2017 (137 od 205) posebej opredeljena za separatistične; ker v tem poročilu vseeno navaja tudi, da trenutno ni tovrstnih terorističnih mrež, ki bi bile dejavne na celotnem ozemlju EU, in jasno zatrjuje, da med zabeleženimi terorističnimi dejavnostmi v kateri koli kategoriji, nobena ni bila tako smrtonosna in ni pustila takšnih posledic na celotni družbi, kot so bila dejanja džihadističnih teroristov; ker je komisar Julian King, ki je pristojen za varnost, opozoril na rastočo grožnjo skrajno desnega nasilnega ekstremizma in izjavil, da po njegovem védenju ta pojav tako ali drugače zadeva prav vse države članice EU, pri čemer posebej navedel primer pokola na Norveškem, ki ga je izvedel Anders Breivik;
D. ker se neonacisti in neofašisti organizirajo na številne različne načine; ker se večina neofašističnih in neonacističnih organizacij sklicuje na načelo svobode govora; ker pravica do svobode govora ni absolutna;
E. ker je bila 16. junija 2016 poslanka v parlamentu Združenega kraljestva Jo Cox brutalno umorjena v Birstallu v Združenem kraljestvu;
F. ker je bila po protifašističnih demonstracijah v Bariju v Italiji 21. septembra 2018 napadena poslanka Evropskega parlamenta Eleonora Forenza, njen pomočnik Antonio Perillo pa je bil poškodovan;
1. ostro obsoja in obžaluje vse teroristične napade, grožnje, umore in nasilne fizične napade organizacij ali posameznikov v kateri koli državi članici; obžaluje, da sta nasilje in ekstremizem navzoča po celotnem političnem spektru;
2. je zelo zaskrbljen zaradi sedanjih izrazov fašizma, rasizma in ksenofobije v Evropski uniji;
3. je še posebej zaskrbljen zaradi vseh vrst nasilja, usmerjenega zoper določene nacionalne in etnične manjšine;
4. je seznanjen z zaskrbljujočim trendom, ko se neofašistične in neonacistične skupine z uporabo družbenih medijev in interneta organizirajo in usklajujejo po vsej Evropski uniji;
5. ostro obsoja vsako nasilje, tudi napad na poslanko Evropskega parlamenta Eleonoro Forenzo, njenega pomočnika Antonia Perillo in druge udeležence protifašističnih demonstracij v Bariju v Italiji 21. septembra 2018;
6. poziva države članice, naj jasno kaznujejo kazniva dejanja iz sovraštva, zlasti nezakonito spodbujanje k nasilju, kot to določa Okvirni sklep Sveta 2008/913/PNZ;
7. poziva države članice, naj predvidijo in zagotovijo ustrezno pomoč za žrtve rasističnih ali ksenofobnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj iz sovraštva ter zaščito vseh prič;
8. izreka pohvalo lokalnim skupinam in organizacijam civilne družbe, ki se borijo proti fašizmu, rasizmu in ksenofobiji;
9. poziva države članice, naj zagotovijo spoštovanje določb okvirnega sklepa Sveta in naj se zoperstavijo organizacijam, ki širijo nasilje v javnih prostorih in prek spleta spodbujajo k nasilju, in sicer z izrekanjem kazni, določenih v okvirnem sklepu;
10. poziva k celovitemu in pravočasnemu sodelovanju z lokalnimi skupinami in organizacijami civilne družbe v boju proti fašizmu, rasizmu in ksenofobiji;
11. spodbuja države članice, naj preverijo, ali so pilotni projekti za ponovno vključevanje članov nasilnih skupin (tako imenovani „programi izstopa“) uspešni ali ne; poudarja, da bi bilo treba takšne programe primerjati ter – kjer se izkažejo za uspešne – ustrezno spodbujati in financirati;
12. poudarja, da je ozaveščenost o preteklosti eden od pogojev za preprečevanje takih kaznivih dejanj v prihodnosti in ima pomembno vlogo pri izobraževanju mlajših generacij; poudarja, da je zmanjševanje pomena nacističnih ali komunističnih zločinov prvi korak k ponovnemu obujanju idej iz te dobe;
13. svari pred izenačevanjem domoljubja s skrajnim nacionalizmom, saj eno predstavlja ponos na državo, drugo pa sovraštvo proti vsem ostalim;
14. poziva k skupni kulturi spomina, ki zavrača fašistične zločine iz preteklosti; je zaskrbljen, ker mladi Evropejci, ki niso seznanjeni z zgodovino fašizma, tvegajo, da bodo postali brezbrižni do novih groženj;
15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji in Svetu.