PREDLOG RESOLUCIJE o umoru novinarja Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Istanbulu
22.10.2018 - (2018/2885(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Fabio Massimo Castaldo, Ignazio Corrao, Rolandas Paksas v imenu skupine EFDD
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0498/2018
B8-0505/2018
Resolucija Evropskega parlamenta o umoru novinarja Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Istanbulu
Evropski parlament,
– ob upoštevanju izjave predstavnika za stike z mediji Urada OZN za človekove pravice Ruperta Colvilla o izginotju Džamala Hašodžija,
– ob upoštevanju izjave zunanjih ministrov skupine G7 o izginotju Džamala Hašodžija,
– ob upoštevanju pripomb podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko Federice Mogherini o izginotju Džamala Hašodžija,
– ob upoštevanju izjave savdskega ministra za zunanje zadeve o izginotju savdskega državljana Džamala Hašodžija,
– ob upoštevanju skupne izjave Združenega Kraljestva, Francije in Nemčije z dne 21. oktobra 2018 o smrti Džamala Hašodžija,
– ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,
– ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic,
– ob upoštevanju članstva Savdske Arabije v Svetu OZN za človekove pravice,
– ob upoštevanju smernic EU o človekovih pravicah glede svobode izražanja v spletu in drugje,
– ob upoštevanju svojih preteklih resolucij,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
A. ker je bil Džamal Hašodži priznan novinar in je bil včasih del vplivnega kroga ljudi v Savdski Arabiji, vendar je v zadnjih letih postal kritičen do vladarjev v kraljevini, zlasti pa glasen kritik posredovanja savdske vlade v vojni v Jemnu; ker se je Hašodži zaradi strahu pred represivnimi ukrepi v državi septembra 2017 preselil v Washington, kjer je živel v prostovoljnem izgnanstvu;
B. ker je Hašodži bil v Istanbulu, da bi od savdskih organov dobil dokumente za sklenitev zakonske zveze s svojo turško zaročenko; ker je Hašodži v torek, 2. oktobra 2018, vstopil v savdski konzulat, to pa je bilo zadnjič, ko so ga videli v javnosti; ker so savdski uslužbenci sprva trdili, da je zapustil stavbo 20 do 30 minut po prihodu; ker so turški uslužbenci na konzulatu ta dan dobili dovoljenje za prosti dan;
C. ker so v petek, 5. oktobra 2018, savdske oblasti turškim organom dovolile, da preiščejo njihov konzulata v Istanbulu; ker so bile po izginotju Hašodžija stene konzulata prebarvane, v stavbo pa je vstopila tudi skupina poklicnih čistilcev;
D. ker neformalni turški viri, blizu preiskavi, navajajo, da so Hašodžija iz pisarne generalnega konzula odvlekli v sosednjo sobo in ga tam umorili;
E. ker naj bi turški organi imeli zvočne posnetke Hašodžijeve smrti; ker naj bi glede na te nepotrjene posnetke Hašodžiju najprej vbrizgali neznano snov, nato pa ga še živega razkosali;
F. ker so turški organi ugotovili, da je z izginotjem in umorom Hašodžija povezanih 15 državljanov Savdske Arabije, med njimi pripadniki savdske kraljeve straže, obveščevalci, vojaki in obdukcijski strokovnjak, ki je v Istanbul pripotoval na dan novinarjevega izginotja in še isti dan odpotoval;
G. ker so savdski uradniki sprva zanikali obtožbe, da je bil Hašodži umorjen v stavbi konzulata, vendar niso predložili dokazov za svoje trditve, češ da kamere niso delovale na dan, ko je Hašodži obiskal konzulat; ker je savdska vlada prvotno zatrjevala, da so domneve o tem, da so se za Hašodžijem izgubile sledi na konzulatu v Istanbulu ali da so ga savdske oblasti pridržale ali umorile, popolnoma zmotne in neutemeljene;
H. ker so v ponedeljek, 15. oktobra 2018, savdski uradniki dejali, da je bila uvedena notranja preiskava o izginotju in domnevnem umoru savdskega kritika in kolumnista Washington Posta;
I. ker so v Savdski Arabiji končno priznali, da je Hašodži mrtev, in za njegov umor obtožili „odpadnike“ ter zanikali, da so bili prestolonaslednik, princ Mohamed bin Salman, in najvišje vodstvo obveščevalnih služb seznanjeni z operacijo;
J. ker imata Turčija in Savdska Arabija napete odnose zaradi prekrivanja interesov v regiji, zlasti v Katarju;
K. ker so ti dogodki vzbudili mednarodno ogorčenje, vendar mednarodni voditelji in organizacije ostajajo zadržani, dokler niso potrjene okoliščine; ker se številni zakonodajalci v ZDA sklicujejo na globalni Magnitskijev zakon in podpirajo prepoved prodaje orožja in ustavitev vojaškega sodelovanja s Savdsko Arabijo;
L. ker so podatki o človekovih pravicah v Savdski Arabiji zelo zaskrbljujoči, dogodki, kot je izginotje Hašodžija, pa vzbujajo resne dvome v pripravljenost prestolonaslednika Mohameda bin Salmana, da resnično uvede reforme v državi;
M. ker je Savdska Arabija trenutno članica Sveta OZN za človekove pravice;
1. je šokiran nad dejstvom, da lahko leta 2018 priznan novinar izgine in je umorjen v stavbi konzulata, ter poudarja, da je sistematična praksa prisilnih izginotij in zunajsodnih pobojev hudodelstvo zoper človečnost; obžaluje, da so ti dogodki še dodatno zmanjšali novinarsko svobodo v Savdski Arabiji in po vsem svetu;
2. meni, da je zelo pomembno, da se pojasnijo okoliščine smrti Džamala Hašodžija; poziva k uvedbi neodvisne in nepristranske mednarodne preiskave o tej zadevi, ob polni podpori savdskih in turških organov, ter vztraja, da je treba ugotoviti, kdo so odgovorni za kaznivo dejanje, tako storilci kot naročniki, ter jih privesti pred sodišče;
3. podpira poziv visokega komisarja OZN za človekove pravice za odvzem diplomatske imunitete, da se omogoči neovirana preiskava;
4. poziva Kraljevino Savdsko Arabijo, naj izvede temeljito, verodostojno, pregledno in hitro preiskavo, kot je napovedala, ter zagotovi popolno in podrobno razlago, in poziva turške in savdske organe, naj brezpogojno sodelujejo pri tej zadevi; poziva EU, naj turškim organom nudi podporo in tehnično pomoč v preiskavi;
5. je prepričan, da je Hašodžijev umor neposredno povezan z njegovim kritičnim pogledom na politiko Savdske Arabije, zlasti s kritiko v zvezi s savdskim posredovanjem v Jemnu; ugotavlja, da so reforme prestolonaslednika Mohameda bin Salmana spremljali represivni ukrepi nad zagovorniki človekovih pravic in omejevanje politične svobode v državi ter sistematična uporaba protiteroristične zakonodaje, da bi se upravičili mučenje in zapiranje zagovornikov človekovih pravic;
6. je zelo zaskrbljen zaradi domnevnega umora ob podpori države in zunajsodnih usmrtitev ter ni zadovoljen, kako predstavniki Savdske Arabije razlagajo ta dejstva; poziva Savdsko Arabijo, naj natančno pojasni, kaj se je zgodilo 2. oktobra 2018, saj informacije o dogodku, ki jih je zagotovila doslej, niso verodostojne;
7. opozarja savdske oblasti, da mora Savdska Arabija kot podpisnica Konvencije OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju sprejeti vse ukrepe, da prepreči mučenje, prisilna izginotja in druge hude kršitve človekovih pravic, preiskati obtožbe za ta kazniva dejanja in osumljence privesti pred sodišče;
8. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD) in podpredsednico/visoko predstavnico, naj še nadalje spremlja razvoj dogodkov v zvezi s Hašodžijevim umorom; meni, da se mora EU odločno in enotno odzvati in aktivirati vsa diplomatska sredstva, vključno s ciljno usmerjenimi sankcijami zoper osebe, za katere bo ugotovljeno, da so odgovorne za ta primer ali vanj vpletene;
9. ponovno poziva, naj se na ravni EU prepovejo izvoz, prodaja, posodabljanje in vzdrževanje vseh oblik varnostne opreme za Savdsko Arabijo, če se ta oprema uporablja ali bi se lahko uporabila za notranjo represijo, kar vključuje tudi tehnologijo za internetni nadzor; poziva podpredsednico/visoko predstavnico, naj poroča o sedanjem stanju vojaškega in varnostnega sodelovanja držav članic EU s savdskimi oblastmi;
10. meni, da je glede na mnoge dokumentirane kršitve človekovih pravic doma in v tujini položaj Savdske Arabije v svetu za človekove pravice nevzdržen in protisloven; poziva generalno skupščino OZN, naj začasno prekine njeno članstvo;
11. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Evropski službi za zunanje delovanje, generalnemu sekretarju OZN, visokemu komisarju OZN za človekove pravice, svetu za človekove pravice, njegovemu veličanstvu kralju Salmanu bin Abdulazizu Al Saudu in prestolonasledniku Mohamedu bin Salmanu Al Saudu ter vladi Kraljevine Savdske Arabije.