Postopek : 2018/2900(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0552/2018

Predložena besedila :

B8-0552/2018

Razprave :

Glasovanja :

PV 29/11/2018 - 8.10
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2018)0475

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 521kWORD 53k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0551/2018
27.11.2018
PE631.545v01-00
 
B8-0552/2018

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o aferi „Cum Ex“: gospodarski kriminal in vrzeli v veljavnem pravnem okviru (2018/2900(RSP))


Pervenche Berès, Peter Simon, Jeppe Kofod v imenu skupine S&D
Miguel Urbán Crespo, Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis) v imenu skupine GUE/NGL
Sven Giegold v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o aferi „Cum Ex“: gospodarski kriminal in vrzeli v veljavnem pravnem okviru (2018/2900(RSP))  
B8-0552/2018

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 4 in 13 Pogodbe o Evropski uniji (PEU),

–  ob upoštevanju členov 115 in 116 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

–  ob upoštevanju unije kapitalskih trgov, katere eden od glavnih ciljev je zagotoviti „celovitost, preglednost, učinkovitost in pravilno delovanje finančnih trgov“,

–  ob upoštevanju člena 1(5) Uredbe (EU) Evropskega parlamenta in Sveta št. 1095/2010 z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)(1) (uredba o ESMA), ki zahteva, da ta organ prispeva k celovitosti, preglednosti, učinkovitosti in pravilnemu delovanju finančnih trgov,

–  ob upoštevanju člena 9 uredbe o ESMA, ki daje organu ESMA vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti in pravičnosti na finančnih trgih, spremljanju finančnih dejavnosti, izdajanju priporočil in opozoril ter začasni prepovedi ali omejitvi teh dejavnosti, če predstavljajo grožnjo ciljem iz člena 1,

–  ob upoštevanju člena 22(4) uredbe ESMA ter člena 22(4) Uredbe (EU) št. 1093/2010(2) z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega bančnega organa (EBA), ki določa, da ESMA lahko na zahtevo Parlamenta izvede preiskavo v zvezi s posebno vrsto finančne dejavnosti ali vrsto proizvoda oziroma ravnanja, da bi ocenili morebitne nevarnosti za celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema ter zadevnim pristojnim organom izdali ustrezna priporočila za ukrepanje,

–  ob upoštevanju člena 31 uredbe o ESMA, ki določa, da organ „izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko lahko neugodne razmere ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji“,

–  ob upoštevanju člena 40 Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov(3), ki daje organu ESMA pooblastila za posredovanje, da začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih instrumentov ali nekaterih vrst finančnih dejavnosti ali prakse, kadar (a) predlagani ukrep obravnava pomembno grožnjo za pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali trgov primarnih proizvodov oziroma stabilnost finančnega sistema ali njegovega dela v Uniji, (b) regulativne zahteve v skladu s pravom Unije, ki veljajo za ustrezni finančni instrument ali dejavnost, ne obravnavajo te grožnje, (c) pristojni organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili nevarnost, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo,

–  ob upoštevanju afere Cum-Ex, ki jo je 18. oktobra 2018 razkril konzorcij preiskovalnih novinarjev, ki ga vodi nemška nepridobitna medijska organizacija CORRECTIV,

–  ob upoštevanju četrtega preiskovalnega odbora nemškega Bundestag, ki je preiskal škandal in pripravil poročilo(4) junija 2017,

–  ob upoštevanju preiskav nemških in danskih davčnih organov,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 25. novembra 2015(5) in z dne 6. julija 2016(6) o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2015 s priporočili Komisiji o spodbujanju preglednosti, usklajevanja in konvergence pri politikah na področju davka od dohodkov pravnih oseb v Uniji(7),

–  ob upoštevanju svojega priporočila z dne 13. decembra 2017 Svetu in Komisiji po preiskavi o pranju denarja, izogibanju davkom in davčni utaji(8),

–  ob upoštevanju sklepa z dne 1. marca 2018(9) o ustanovitvi posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) ter določitvi njegovih pristojnosti, številčne sestave in mandata,

–  ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 23. oktobra 2018 o škandalu Cum-Ex,

–  ob upoštevanju skupnega seje odbora ECON/TAX3 dne 26. novembra 2018,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je za posle Cum-Ex značilno, da banke in borzni posredniki hitro trgujejo z delnicami s „cum“(s pravicami do dividend) in „ex“ (brez pravic do dividend), z namenom, da se prikrije identiteta dejanskega lastnika; ker so te sheme obema stranema omogočile, da zahtevata vračilo davka na kapitalski dobiček, ki je bil plačan samo enkrat;

B.  ker je kljub temu, da je težko izračunati najvišji znesek nastale škode, glede na to, da so se številni ukrepi začeli v poznih 1990. letih in že nekaj časa zastarali, se skupna škoda, ki jo je povzročil škandal prizadetim državam članicam, ocenjuje na najmanj 55 milijard EUR, kar pomeni približno eno tretjino celotnega proračuna EU za leto 2017;

C.  ker naj bi te posle zasnoval nemški odvetnik Hanno Berger, ki oporeka obtožbam, da so bile transakcije Cum-Ex, ki jih je opravljal, nezakonite; ker je bil Hanno Berger obtožen na sodišču v Wiesbadnu, da je domnevno prejemal neprimerna nadomestila za trgovanje, ki so bila ocenjena na 15,8 milijarde EUR (18 milijard USD), pri čemer so bili v skladu z obtožnico davčni organi oškodovani za 106 milijonov EUR; ker javni tožilci v Nemčiji domnevno preiskujejo vlogo v poslih, ki jo je imelo več desetin bank, posredniških, računovodskih in pravnih podjetij,

D.  ker je afera Cum-Ex odkrila profesionalni in organiziran finančni kriminal v Evropi brez primere, pri katerem so domnevni udeleženci izkoristili čezmejne davčne vrzeli in zakonite trgovinske prakse, da bi omogočili delničarjem, da zahtevajo dvojno lastništvo istih delnic;

E.  ker je znano, da so v to kriminalno prakso vključene nemške finančne institucije in finančne institucije drugih držav članic EU, vključno z več znanimi poslovnimi bankami;

F.  ker je bilo leta 2016 odkrito, da danski davčni organ ni ukrepal v zvezi s številnimi opozorili, da so tuja podjetja zlorabljala danske davčne predpise in ponarejala dokumente, da bi se z namenom goljufije prijavila za vračilo davka na dividende, kar je zloraba, ki naj bi danski davčni organ oškodovala za več kot 1,5 milijarde EUR(10);

G.  ker naj bi nemška vlada bila nekaj let seznanjena s temi goljufivimi davčnimi praksami, a je druge države članice obvestila šele leta 2015; ker naj bi nemško ministrstvo za finance izjavilo, da je bilo seznanjeno s 418 različnimi primeri davčne goljufije Cum-Ex v skupni vrednosti 5,7 milijarde EUR;

H.  ker je sklep končnega poročila četrtega preiskovalnega odbora Bundestaga ter nemških sodišč, da so davčne prakse, kot so posli Cum-Ex, ki vključujejo prodajo na kratko, nezakonite in da je združenje nemških bank to težavo poslabšalo, namesto da bi pripomoglo k njeni rešitvi;

I.  ker je vpliv poslovnega lobija, kot dokazujejo ta primer in še drugi, globoko zakoreninjen v nacionalnih in evropskih institucijah, ob upoštevanju poročil, da svetovalne skupine v Evropski centralni banki obvladujejo predstavniki bančnega sektorja(11) in da so največja računovodska podjetja vključena v oblikovanje politik EU(12);

J.  ker preiskava konzorcija evropskih novinarjev opredeljuje Nemčijo, Dansko, Španijo, Italijo in Francijo kot domnevno glavne ciljne trge za trgovalne prakse Cum-Ex, tem državam pa sledijo Norveška, Finska, Poljska, Danska, Nizozemska, Avstrija in Češka republika, in ker te prakse potencialno vključujejo neznano število držav članic EU ter držav Evropskega združenja za prosto trgovino (na primer Švico);

K.  ker javne institucije niso mogle ali nočejo izvajati poglobljenih preiskav informacij, ki so na voljo državnim tožilcem iz drugih držav članic v zvezi s škandalom Cum-Ex;

L.  ker je arbitraža v korist dividend, ki jo je razkril škandal Cum-Ex, poudarila dejstvo, da so te prakse spodbujale finančne institucije, hedge skladi, trgovci s kapitalom, pravniki in velike mednarodne finančne družbe, med katerimi so veliki in pomembni akterji na evropskem kapitalskem trgu,

M.  ker so v središču škandala namenske družbe, saj naj bi investicijske banke in hedge skladi strukturirali te družbe, ki so jih trgovci nato prodali vlagateljem, pri čemer so banke zagotavljale posojila in s tem obseg poslov povečale za do 20-krat;

N.  ker je v aferi ključno, da imajo tuji vlagatelji pravico do vračila davčnih odtegljajev za dividende,

O.  ker je Komisija decembra 2017 predstavila nove smernice o davčnih odtegljajih, da bi poenostavili postopke za čezmejne vlagatelje v EU, in države članice spodbudila k sprejetju sistemov za oprostitev davčnega odtegljaja pri viru; ker je v novem kodeksu ravnanja v zvezi z davčnim odtegljajem(13), nevarnost goljufij komajda omenjena in se v njem zagovarja, da bi se težava v zvezi s tem lahko rešila z informacijskimi sistemi ali z oprostitvijo davčnega odtegljaja pri viru, in ker naj bi kodeks prispeval k hitrejšim nacionalnim postopkom za odobritev zahtevkov za vračilo davčnih odtegljajev;

P.  ker Komisija poudarja, da bi novi kodeks ravnanja v zvezi z davčnim odtegljajem odpravil možnost goljufivega ravnanja, kot so dvojni zahtevki za vračilo in neupravičeni zahtevki za vračilo ali oprostitev; ker pa afera Cum-ex kaže, da bo z oprostitvijo pri viru nevarnost dvojnega neobdavčenja ali ničelne obdavčitve še večja;

Q.  ker je uporaba davčnih odtegljajev temeljno orodje, ki ga lahko države članice uporabijo za enostransko preprečevanje erozije davčne osnove in preusmerjanja dobička, zato bi jih morale države članice uporabljati v skladu s tem;

R.  ker se je v zadnjih 25 letih izkazalo, da imajo žvižgači pomembno vlogo pri razkrivanju občutljivih informacij, ki so v središču javnega interesa;

S.  ker mandat Posebnega odbora o finančnem kriminalu, davčni utaji in izogibanju davkom (TAX3) izrecno vključuje vse pomembne dogodke, ki se zgodijo v času mandata odbora in spadajo v njegovo pristojnost;

1.  odločno obsoja davčno goljufijo, krajo evropskega davkoplačevalskega denarja in prakse izogibanja davkom, ki so vse prisotne v trgovinskih sistemih dividendne arbitraže, razkritih v aferi Cum-ex, ki so škodovali davčni osnovi več držav članic, državljane pa prikrajšali za zelo potrebne javne dobrine in socialne storitve;

 

2.  poudarja, da so v skladu z direktivo EU proti pranju denarja(14) „davčna kazniva dejanja“, povezana z neposrednimi in posrednimi davki, vključena v široko opredelitev pojma „kaznivo dejanje“ in se štejejo za predhodna kazniva dejanja za namene pranja denarja;

3.  z zaskrbljenostjo ugotavlja, da je afera Cum-ex omajala zaupanje državljanov v davčne sisteme EU in posameznih držav, ter poudarja, kako pomembno je ponovno pridobiti zaupanje javnosti in zagotoviti, da se povzročena škoda ne bo ponovila;

Evropski nadzorni organi

4.  poziva Evropski organ za vrednostne papirje in trge (ESMA) in Evropski bančni organ (EBA), naj v skladu s členom 22 uredb o teh dveh organih opravita preiskavo o uporabi zapletenih finančnih ureditev za agresivno izogibanje davkom in njihovo utajo, vključno z vsemi oblikami dividendne arbitraže, da bi ocenila, v kolikšni meri ogrožajo integriteto finančnih trgov in stabilnost finančnega sistema;

5.  priporoča, naj se v preiskavi ugotovi, kje usklajevanje in nadzor finančnih nadzornikov, borz in davčnih organov v vseh državah članicah nista delovala, da so se lahko ti sistemi davčne kraje uporabljali več let, čeprav so bili odkriti;

6.  priporoča, naj se v preiskava preuči, izmeri, opiše in ugotovi vlogo različnih akterjev na trgu, tj. bank, investicijskih družb, upravljavcev premoženja, zavarovalnic, hedge skladov, depozitarjev in skrbnikov, ter njihov delež v vrednostni verigi, ki jo ustvarjajo ti posli;

7.  priporoča, naj se v preiskavi ugotovi pravna narava sredstev, uporabljenih v ta namen, njihov izvor in končne dejanske lastnike, pregledajo pa naj se tudi dovoljenja udeležencev na trgu, ki sodelujejo v teh goljufivih trgovinskih praksah;

8.  predlaga, naj se v okviru preiskave pripravijo tudi priporočila za ukrepanje pristojnih organov, rezultati in ugotovitve preiskave pa naj se javno objavijo;

9.  poziva Svet, naj uporabi člen 18 uredb o organih ESMA in EBA, da bi zagotovil hiter in usklajen evropski odziv, v okviru katerega naj se ta dva organa zavežeta posredovanju, saj te ureditve pomenijo stalno grožnjo integriteti evropskega finančnega sistema, njihova narava pa je izrazito čezmejna;

10.  poziva k usklajeni vseevropski preiskavi afere, v kateri bo zagotovljena izmenjava informacij in po potrebi skupno preiskovalno delo davčnih uprav, organov, pristojnih za izvrševanje zakona, in organov pregona v zadevnih državah članicah;

11.  poziva, naj se nacionalnim in evropskim nadzornim organom podeli mandat za preiskavo praks izogibanja davkom, saj predstavljajo tveganje za finančno stabilnost in integriteto notranjega trga;

Preiskave in sankcije

12.  poziva države članice, katerih trgi naj bi bili glavna tarča za trgovinske prakse dividendne arbitraže, tj. Nemčijo, Dansko, Španijo, Italijo, Francijo, Finsko, Poljsko, Nizozemsko, Avstrijo, Norveško in Češko, naj še naprej preiskujejo morebitne goljufije in druge prakse, ki jih izvajajo finančne institucije, odvetniki, računovodje in davčni svetovalci v njihovih jurisdikcijah;

13.  poziva vse države članice, naj temeljito raziščejo in preučijo prakse izplačevanja dividend v svojih jurisdikcijah, da bi v svojih davčnih zakonih odkrile vrzeli, ki davčnim goljufom in tistim, ki se izogibajo plačilu davkov, ponujajo priložnost za izkoriščanje, poleg tega pa naj preučijo morebitno čezmejno razsežnost teh praks in odpravijo vse škodljive davčne prakse;

14.  spodbuja nacionalna računska sodišča, naj izvajajo revizije postopkov za vračilo davka na kapitalski dobiček v zvezi z dividendami in transakcijami z delnicami, da bi ugotovila morebitno škodo, nastalo v aferi Cum-ex, in odkrila vrzeli, ki obstajajo na nacionalni ravni;

15.  pristojne organe spodbuja, naj uvedejo kazenske preiskave, začasno zamrznejo sumljiva sredstva, opravijo preiskave v upravnih odborih, ki bi lahko bili vključeni v afero, vpletenim stranem naložijo ustrezne kazni in sankcije ter sprejmejo potrebne ukrepe za povrnitev vseh sredstev, ki so bila ukradena iz javnih blagajn;

16.  poudarja, da bi morali nacionalni organi ukrepati usklajeno, saj bi tako zagotovili povrnitev vseh sredstev, ki so bila ukradena iz javnih blagajn;

17.  meni, da bi bilo treba tiste, ki so ta kazniva dejanja storili ali jih omogočili – med njimi niso le davčni svetovalci, temveč tudi odvetniki, računovodje in banke, nemudoma privesti pred sodišče in jim naložiti kazenske sankcije; poudarja, da je treba odpraviti nekaznovanost uradnikov in zagotoviti boljše izvrševanje finančnih predpisov;

Obdavčevanje

18.  poziva države članice, naj pregledajo in posodobijo dvostranske sporazume o obdavčevanju med državami članicami in s tretjimi državami, da bi odpravile vrzeli, ki spodbujajo trgovinske prakse, ki se izvajajo iz davčnih razlogov in so namenjene izogibanju davkom;

19.  poziva Komisijo, naj oceni stanje vseh potencialno škodljivih davčnih sporazumov in morebitne vrzeli v pravilih EU o skupnem obdavčevanju matičnih in odvisnih družb, pripravi nove nadgrajene politične ukrepe za odpravo praks dividendne arbitraže ter sprejme potrebne ukrepe, s katerimi bi trgovcem preprečila izkoriščanje vrzeli v davčnem pravu;

20.  poziva Komisijo, naj države članice preneha spodbujati k sprejemanju sistemov za oprostitev davčnega odtegljaja pri viru;

21.  evropske nadzorne organe poziva, naj razmislijo o prepovedi finančnih instrumentov, dejavnosti ali praks, ki se izvajajo iz davčnih razlogov, še zlasti dividendne arbitraže, če tisti, ki jih uporabljajo, ne dokažejo, da imajo te zapletene finančne ureditve pomemben gospodarski namen, ki ni izogibanje davkom;

22.  poziva k preiskavi o vlogi subjektov za posebne namene, Komisijo pa poziva, naj razmisli o omejitvi uporabe teh instrumentov, pri čemer naj upošteva, da se je izkazalo, da je njihova uporaba v tokovih neposrednih tujih naložb pogosto pokazatelj agresivnega davčnega načrtovanja(15);

23.  je seznanjen, da je francoski senat v prizadevanju za preprečevanje prakse dividendne arbitraže vložil predlog za spremembo predloga proračuna, da bi bilo mogoče zadržati 30-odstotni delež vrednosti transakcije, namenjene tujemu prejemniku, ki bi se slednjemu naknadno povrnil, če bi dokazal, da je končni dejanski lastnik; poziva evropske zakonodajalce, naj ocenijo možnost izvajanja tega ukrepa na ravni EU;

Sodelovanje in izmenjava informacij

24.  obžaluje, da ta nova razkritja kažejo na morebitne pomanjkljivosti v sedanjih sistemih za izmenjavo informacij in sodelovanje med državami članicami na področju obdavčevanja in finančnega kriminala; opozarja države članice, da morajo v skladu s členom 4(3) PEU sodelovati pošteno, lojalno in hitro; poziva nacionalne davčne organe, naj v celoti izkoristijo možnosti obvezne avtomatične izmenjave informacij na področju obdavčenja, kot je predvideno v zaporednih spremembah Direktive 2011/16/EU o upravnem sodelovanju na področju obdavčenja(16);

25.  obžaluje, da nedavno sprejeta Direktiva Sveta (EU) 2018/822 z dne 25. maja 2018 (DAC6)(17) ne omogoča izmenjave informacij o transakcijah cum-ex, saj se te ne štejejo za transakcije, o katerih je treba poročati, in poziva k spremembi direktive DAC6, da se bo v njej zahtevalo obvezno razkritje sistemov dividendne arbitraže, vključno z dodeljevanjem dividend in vračilom davka na kapitalski dobiček;

26.  poziva davčne organe vseh držav članic, naj v skladu s skupno mednarodno delovno skupino OECD o izmenjavi obveščevalnih podatkov in sodelovanju določijo enotne kontaktne točke, ter poziva Komisijo, naj zagotovi in olajša sodelovanje med njimi, da se zagotovi hitra in učinkovita izmenjava informacij o primerih s čezmejno razsežnostjo med državami članicami;

27.  poziva države članice, naj okrepijo sodelovanje v davčnih zadevah z avtomatično izmenjavo informacij in sodelovanje med finančnimi obveščevalnimi enotami prek omrežja FIU.net, s čimer bodo izboljšale preglednost, upravno sodelovanje in usklajevanje ter izmenjavo informacij; poziva Komisijo, naj razmisli o zakonodajnem predlogu o finančni obveščevalni enoti EU, evropskem vozlišču za skupno preiskovalno delo in mehanizmu zgodnjega opozarjanja;

28.  ponovno poziva k ustanovitvi centra EU za doslednost in usklajenost davčne politike v okviru Komisije(18), ki bi zagotavljal učinkovito in hitro sodelovanje med državami članicami in olajševal zgodnje opozarjanje v primerih, kot je afera Cum-ex; poziva države članice, naj ta poziv podprejo, Komisijo pa, naj pripravi zakonodajni predlog za takšen mehanizem;

Boljša regulacija finančnih trgov

29.  poudarja, da bi morali biti tisti, ki omogočajo in spodbujajo davčne goljufije, pravno soodgovorni, ko gre za načrtovanje transakcij cum-ex in primerljivih agresivnih davčnih načrtov; poudarja, da bi jim morale biti, kadar sodelujejo pri goljufiji, sistematično naložene tako kazenske sankcije kot disciplinski ukrepi;

30.  poziva Komisijo, naj preuči potrebo po evropskem okviru za obdavčitev dohodkov od kapitala, s katerim bi zmanjšali spodbude, ki vodijo v destabilizacijo čezmejnih finančnih tokov, ustvarjajo davčno konkurenco med državami članicami in spodkopavajo davčne osnove, ki zagotavljajo vzdržnost evropskih socialnih držav;

31.  poziva države članice, ki sodelujejo v postopku okrepljenega sodelovanja, naj čim prej dosežejo dogovor o davku na finančne transakcije; poudarja, da bi davek na finančne transakcije davčne goljufe odvračal od takšnega ravnanja, ki bi bilo zanje manj donosno;

Povečanje sredstev za boj proti finančnemu kriminalu

32.  obžaluje, da so se zaradi finančne krize na splošno zmanjšala sredstva in število uslužbencev v davčnih upravah EU; poziva države članice, naj vlagajo v instrumente, ki so na voljo davčnim organom in finančno obveščevalnim službam, in jih posodobijo ter naj tej nalogi namenijo potrebne človeške vire, da se izboljša nadzor ter zmanjšajo časovni zamiki in vrzeli v informacijah med upravami in davčnimi zavezanci, da bi tako kolikor je mogoče zagotovili, da zahtevkov za vračilo davka ne bo mogoče vložiti, davka pa ne povrniti brez dokazila o dejanskem plačilu davka;

33.  poziva Komisijo, ESMA in EBA, naj znatno povečajo človeške vire in finančna sredstva, namenjena boju proti finančnemu kriminalu;

Pospešitev sprejemanja druge zakonodaje EU

34.  obžaluje, da države članice v Svetu trenutno blokirajo več zakonodajnih dosjejev, na primer o javnem poročanju po posameznih državah in o skupni konsolidirani osnovi za davek od dohodkov pravnih oseb, katerih cilj je zagotoviti večjo skladnost davčnih pravil, večjo preglednost in izmenjavo informacij; poziva države članice, naj hitro dosežejo dogovor o teh dosjejih; poziva tudi k odpravi pravila o soglasju glede davčnih zadev v Svetu;

35.  poudarja, da je treba zaščititi žvižgače, ki razkrivajo informacije o davčnih goljufijah in davčnih utajah, na primer na nacionalni ravni in na ravni EU; poziva vse, ki imajo informacije javnega interesa, naj jih interno ali eksterno sporočijo nacionalnim organom, po potrebi pa tudi javnosti; poziva k hitremu sprejetju predloga Komisije za direktivo Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2018 o zaščiti oseb, ki prijavijo kršitve prava Unije (COM (2018) 0218), pri čemer je treba upoštevati mnenja, ki so jih sprejeli ustrezni odbori Evropskega parlamenta;

36.  opozarja, da je plačilo davkov bistven prispevek podjetij družbi in orodje za dobro upravljanje ter je zato temelj odgovorne poslovne prakse; poudarja, da je treba škodljive davčne prakse vključiti v področje uporabe družbene odgovornosti podjetij;

37.  opozarja, da se v skladu z direktivo o preprečevanju pranja denarja kreditne in finančne institucije, pa tudi davčni svetovalci, računovodje in odvetniki štejejo za „pooblaščene subjekte“ in so zato zavezani, da izpolnjujejo vrsto nalog za preprečevanje in odkrivanje dejavnosti pranja denarja in poročanje o njih;

38.  pozdravlja predlog Komisije z dne 12. septembra 2018 o spremembi uredbe o ustanovitvi Evropskega bančnega organa (in tudi drugih uredb), da bi okrepili vlogo EBA pri nadzoru nad izvajanjem ukrepov za preprečevanje pranja denarja v finančnem sektorju (COM(2018)0646); poudarja, da je v skladu z enotnim mehanizmom nadzora naloga ECB ta, da izvaja ukrepe za zgodnje posredovanje, kot je določeno v ustreznem pravu Unije; meni, da bi morala ECB imeti vlogo pri opozarjanju pristojnih nacionalnih organov in bi morala usklajevati ukrepe v primeru suma, da se v nadzorovanih bankah ali skupinah ne upoštevajo pravila o preprečevanju pranja denarja;

Institucionalno spremljanje

39.  poziva Posebni odbor TAX3, naj izvede lastno oceno razkritij afere Cum-ex in vključi ugotovitve in vsa ustrezna priporočila v svoje končno poročilo;

40.  ponovno poudarja, da bi bilo treba v skladu s priporočili, sprejetimi na plenarnem zasedanju 13. decembra 2017(19), čim prej ustanoviti stalni pododbor za boj proti davčnim utajam, izogibanju davkom in pranju denarja;

41.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Evropski centralni banki, Evropskemu bančnemu organu in Evropskemu organu za vrednostne papirje in trge.

(1)

UL L 331, 15.12.2000, str. 84.

(2)

UL L 331, 15.12.2010, str. 12.

(3)

UL L 173, 16.12.2014, str. 84.

(4)

Deutscher Bundestag, Drucksache 18/12700, 20.6.2017.

(5)

UL C 366, 27.10.2017, str. 51.

(6)

UL C 101, 16.3.2018, str. 79.

(7)

UL C 399, 17.3.2017, str. 74.

(8)

UL C 369, 11.10.2018, str. 132.

(9)

Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0048.

(10)

Evropska mreža za dolg in razvoj, Tax Games – the Race to the Bottom:

https://eurodad.org/tax-games-2017

(11)

Haar, Kenneth, Open door for forces of finance at the ECB (Odprta vrata za finančne sile v ECB), Corporate Europe Observatory, oktober 2017: https://corporateeurope.org/sites/default/files/attachments/open_door_for_forces_of_finance_report.pdf

(12)

Accounting for influence: how the Big Four are embedded in EU policy-making on tax avoidance (Računovodstvo za vpliv: kako so veliki štirje vključeni v oblikovanje politik EU o izogibanju davkom), Corporate Europe Observatory, julij 2018:

https://corporateeurope.org/power-lobbies/2018/07/accounting-influence

(13)

Sporočilo Evropske komisije za medije, Capital Markets Union: Commission announces new tax guidelines to make life easier for cross-border investors (Unija kapitalskih trgov: Komisija je napovedala nove davčne smernice, ki bodo olajšale življenje čezmejnim vlagateljem), 11. december 2017:

http://europa.eu/rapid/press-release_IP-17-5193_en.htm

(14)

Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

(15)

IHS, Aggressive tax planning indicators (Pokazatelji agresivnega davčnega načrtovanja), dokument, pripravljen za Komisijo, DG TAXUD Taxation Papers (študije GD TAXUD o obdavčevanju), delovni dokument št. 71, oktober 2017.

(16)

UL L 64, 11.3.2011, str. 1.

(17)

UL L 139, 5.6.2018, str. 1.

(18)

glej resolucijo Evropskega parlamenta z dne 6. julija 2018 o davčnih stališčih in drugih ukrepih podobne narave ali s podobnim učinkom, UL C 101, 16.3.2018, str. 79.

(19)

UL C 369, 11.10.2018, str. 132.

Zadnja posodobitev: 29. november 2018Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov