Predlog resolucije - B8-0105/2019Predlog resolucije
B8-0105/2019

PREDLOG RESOLUCIJE o pravici do mirnega protestiranja in sorazmerni uporabi sile

11.2.2019 - (2019/2569(RSP))

ob zaključku razprave o izjavi Komisije
v skladu s členom 123(2) Poslovnika

Sylvia-Yvonne Kaufmann, Birgit Sippel v imenu skupine S&D

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0104/2019

Postopek : 2019/2569(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B8-0105/2019
Predložena besedila :
B8-0105/2019
Razprave :
Sprejeta besedila :

B8-0105/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o pravici do mirnega protestiranja in sorazmerni uporabi sile

(2019/2569(RSP))

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju pogodb EU, zlasti členov 2, 3, 4, in 7 Pogodbe o Evropski unij (PEU),

–  ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljnjem besedilu: Listina),

–  ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP) in s tem povezane sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP),

–  ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–  ob upoštevanju osnovnih načel OZN o uporabi sile in strelnega orožja s strani uslužbencev organov pregona,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. januarja 2019 o razmerah na področju temeljnih pravic v Evropski uniji[1],

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker EU temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin; ker so te vrednote skupne vsem državam članicam v družbi, v kateri prevladujejo pluralizem, prepoved diskriminacije, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost moških in žensk;

B.  ker so mednarodni instrumenti človekovih pravic zavezujoči za Unijo in njene države članice ter jih je treba spoštovati;

C.  ker je pravna država temelj demokracije in eno od ustanovnih načel EU, ki deluje na podlagi domneve medsebojnega zaupanja, da države članice spoštujejo demokracijo, pravno državo in temeljne pravice, kot je določeno v Listini in EKČP;

D.  ker je bistvenega pomena, da EU zagovarja svobodo izražanja in obveščanja ter svobodo mirnega zbiranja in združevanja;

E.  ker člen 11 EKČP in člen 12 Listine določata, da ima vsakdo pravico do svobode zbiranja in združevanja, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se jim pridruži, da bi zavaroval svoje interese;

F.  ker EKČP prav tako navaja, da svoboda zbiranja „ne preprečuje, da bi pripadnikom oboroženih sil, policije ali državne uprave z zakonom omejili izvrševanje teh pravic“, če je to sorazmerno in potrebno;

G.  ker morajo uslužbenci organov kazenskega pregona, kadar se ni mogoče izogniti zakoniti uporabi sile ali strelnega orožja, ravnati sorazmerno z resnostjo kršitve in legitimnim ciljem, ki ga je treba doseči; ker bi se bilo treba izogibati povzročanju škode in poškodb ter spoštovati in ohranjati življenje in telesno nedotakljivost;

H.  ker člen 12 Listine določa tudi, da „politične stranke na ravni Unije prispevajo k izražanju politične volje državljanov Unije“;

I.  ker bi bilo treba svobodo združevanja zaščititi; ker imajo živahna civilna družba in pluralistični mediji ključno vlogo pri spodbujanju odprte in pluralistične družbe ter sodelovanju javnosti v demokratičnem procesu, kot tudi pri krepitvi odgovornosti vlad;

J.  ker je svoboda zbiranja del svobode izražanja, kot zagotavljata člen 11 Listine in člen 10 EKČP, ki navaja, da ima vsakdo pravico do svobode izražanja, ki obsega svobodo mišljenja ter sprejemanja in sporočanja obvestil in idej brez vmešavanja javne oblasti in ne glede na meje;

K.  ker člen 52 Listine določa, da mora biti „kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in svoboščin, ki jih priznava ta listina, predpisano z zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in svoboščin“;

L.  ker je zaradi uporabe manj smrtonosnega orožja, kot so puške z gumijastimi naboji Flash-Ball in LBD 40 in granate z gumijastimi naboji GLI-F4, med nedavnimi demonstracijami v EU prišlo do velikega števila hudih poškodb;

1.  poziva države članice, naj zagotavljajo pravico do miroljubnega zbiranja, svobode združevanja in svobode izražanja;

2.  poudarja, da je pravica ljudi do zbiranja in izražanja svojega mnenja bistvenega pomena za dobro delujočo demokracijo;

3.  obsoja nasilno in nesorazmerno posredovanje organov več držav članic med protesti in mirnimi demonstracijami; poziva pristojne organe, naj zagotovijo pregledno, nepristransko in učinkovito preiskavo, kadar je bila uporabljena nesorazmerna sila;

4.  poziva države članice, naj se vzdržijo uporabe nesorazmerne sile nad mirnimi protestniki;

5.  poudarja, da je treba omejiti uporabo vseh vrst orožja in da morajo organi kazenskega pregona najprej omogočiti, da se protestniki prostovoljno razidejo, brez uporabe sile;

6.  se zaveda, da so med žrtvami tudi pripadniki policijskih sil, saj delajo v težkih razmerah, zlasti zaradi sovražnosti nekaterih protestnikov, pa tudi zaradi pretirane delovne obremenitve; obsoja vse oblike nasilja, ki ga nad posamezniki in lastnino izvajajo nasilni in militantni protestniki, saj je nasilje njihov edini cilj in s tem spodkopavajo legitimnost mirnih protestov;

7.  poziva države članice, naj zagotovijo več usposabljanja za policijske enote o tehnikah za nadzor množic in uporabi nekaterih vrst orožja; poziva države članice, naj uporabijo alternativne prakse, ki so se v nekaterih državah EU že izkazale za učinkovite, zlasti komuniciranje s protestniki prek velikih ekranov, naj se kar se da izogibajo fizičnemu stiku s protestniki in uporabljajo mediatorje, ki so se usposabljali iz psihologije in sociologije;

8.  spodbuja uslužbence organov pregona držav članic, naj se aktivno udeležijo usposabljanja Agencije Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (CEPOL) o javnem redu in policijskih dejavnostih pri pomembnih dogodkih; spodbuja države članice, naj izmenjujejo primere dobre prakse na tem področju;

9.  ugotavlja, da je Organizacija združenih narodov zahtevala prepoved nekaterih vrst manj smrtonosnega orožja;

10.  ugotavlja, da imajo države članice različne pragove za uporabo sile in orožja; obžaluje, da organi kazenskega pregona državljane EU zelo različno obravnavajo in da se varstvo njihovih temeljnih pravic razlikuje;

11.  poziva Komisijo, naj pripravi dodatne smernice za države članice o uporabi manj smrtonosnega orožja, in pozdravlja odločitev nekaterih držav članic, da začasno ustavijo ali prepovejo uporabo nekaterih vrst tega orožja;

12.  poziva države članice, naj izpolnjujejo svoje obveznosti na področju temeljnih pravic in zagotovijo, da bodo organi kazenskega pregona pri protestih in demonstracijah uporabljali silo le v skrajnem primeru in da bo vedno zakonita, sorazmerna in potrebna;

13.  opozarja, da je treba pri politikah na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj, navodilih in dejavnostih posebno pozornost nameniti tistim, ki so še posebej izpostavljeni škodljivim posledicam uporabe sile na splošno, pa tudi uporabe posebnih vrst manj smrtonosnega orožja;

14.  države članice poziva, naj pred uvedbo orožja na trg zagotovijo njegovo neodvisno ocenjevanje in preskušanje ter naj zbirajo vse tekoče podatke o uporabi sile, da bi se omogočilo zbiranje dokazov v zvezi z uporabo, zlorabo, nepričakovanimi posledicami, poškodbami, smrtnimi žrtvami in vzroki zanje;

15.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Svetu Evrope, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi in Organizaciji združenih narodov.

Zadnja posodobitev: 13. februar 2019
Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov