Postopek : 2019/2575(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0162/2019

Predložena besedila :

B8-0162/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 12/03/2019 - 9.22

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 142kWORD 51k
6.3.2019
PE635.419v01-00
 
B8-0162/2019

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 123(2) Poslovnika


o varnostnih grožnjah zaradi vedno večje prisotnosti Kitajske na tehnološkem področju v EU in možnih ukrepih na ravni EU za njihovo zmanjšanje (2019/2575(RSP))


Helmut Scholz, Kostadinka Kuneva, Martina Michels, Eleonora Forenza, Stelios Kuloglu (Stelios Kouloglou), Dimitrios Papadimulis (Dimitrios Papadimoulis)v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta  o varnostnih grožnjah zaradi vedno večje prisotnosti Kitajske na tehnološkem področju v EU in možnih ukrepih na ravni EU za njihovo zmanjšanje (2019/2575(RSP))  
B8-0162/2019

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju poročila o informacijskem gospodarstvu za leto 2017 z naslovom „Digitalizacija, trgovina in razvoj“, ki ga je objavila Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD/IER/2017),

–  ob upoštevanju poročila o trgovini in razvoju za leto 2018 z naslovom „Moč, platforme in zablode proste trgovine“, ki ga je objavila Konferenca Združenih narodov za trgovino in razvoj (UNCTAD/IER/2018),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2018/1972 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o Evropskem zakoniku o elektronskih komunikacijah(1),

–  ob upoštevanju Direktive (EU) 2016/1148 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. julija 2016 o ukrepih za visoko skupno raven varnosti omrežij in informacijskih sistemov v Uniji(2),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 12. marca 2014 o programu nadzora Agencije ZDA za nacionalno varnost, organih nadzora v različnih državah članicah ter njihovem učinku na temeljne pravice državljanov EU in čezatlantsko sodelovanje na področju pravosodja in notranjih zadev(3),

–  ob upoštevanju predloga Komisije z dne 13. septembra 2017 za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o Agenciji EU za kibernetsko varnost ENISA in razveljavitvi Uredbe (EU) št. 526/2013 ter certificiranju informacijske in komunikacijske tehnologije na področju kibernetske varnosti (uredba o kibernetski varnosti) (COM(2017)0477),

–  ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta z 12. septembra 2018 o vzpostavitvi Evropskega industrijskega, tehnološkega in raziskovalnega strokovnega centra za kibernetsko varnost ter mreže nacionalnih koordinacijskih centrov (COM(2018)0630),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi dne 14. februarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji(4),

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 14. septembra 2016 z naslovom „Akcijski načrt za 5G v Evropi“ (COM(2016)0588),

–  ob upoštevanju resolucije z dne 1. junija 2017 o internetni povezljivosti za rast, konkurenčnost in koheziji: evropska gigabitna družba in 5G(5),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov)(6),

–  ob upoštevanju Uredbe (EU) št. 1316/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o vzpostavitvi Instrumenta za povezovanje Evrope, spremembi Uredbe (EU) št. 913/2010 in razveljavitvi uredb (ES) št. 680/2007 in (ES) št. 67/2010(7),

–  ob upoštevanju programa za digitalno Evropo,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker EU in njene države članice potrebujejo načrt javnih naložb, da bi razvile najsodobnejše zmogljivosti v visokotehnoloških sektorjih, kot so kibernetska varnost, informacijske in komunikacijske tehnologije, umetna inteligenca in digitalno gospodarstvo; ker je EU oblikovala več strategij, ki pa niso bile v celoti izvedene;

B.  ker je treba zagotoviti pravičen digitalni razvoj in si hkrati prizadevati za boljše življenjske standarde na svetovni ravni;

C.  ker nekaj zasebnih digitalnih in informacijskih podjetij, predvsem iz ZDA in Kitajske, še naprej ustvarja monopole na digitalnem trgu, kar jim omogoča, da določajo mednarodne standarde in se izogibajo družbenim odgovornostim;

D.  ker bo omrežje 5G ena ključnih tehnologij prihodnje digitalne infrastrukture, ki bo razširila možnost povezave različnih naprav v omrežje (internet stvari, itd.) in prinesla nove možnosti uporabe na številnih področjih, kot so promet, mobilnost, energija, zdravje, finance, telekomunikacije, digitalno gospodarstvo in umetna inteligenca;

E.  ker bi bilo mogoče ranljivosti v omrežjih 5G izkoristiti za ogrožanje informacijskih sistemov, kar bi lahko povzročilo zelo resno škodo za življenja državljanov ter evropsko in nacionalna gospodarstva; ker bi tehnično gledano ponudniki tehnologije lahko uporabili elemente omrežne tehnologije 5G za kršitev zasebnosti podatkov državljanov, podjetij in institucij; ker je na področju javnih naročil in licenciranja potreben pristop, temelječ na analizi tveganja;

F.  ker le omejeno število podjetij zagotavlja tehnično opremo za omrežje 5G;

G.  ker podjetja iz več tretjih držav lahko ogrožajo varnost držav članic, saj lahko imajo dostop do osebnih podatkov in nadzor nad digitalno infrastrukturo številnih strateških sektorjev in storitev, dostop do podatkov pa lahko zagotovijo tudi nacionalnim obveščevalnim službam;

H.  ker so razkritja Edwarda Snowdna pokazala, da je v primeru programa PRISM agencije ZDA za nacionalno varnost (NSA) prišlo do sistematične zlorabe evropskih komunikacijskih omrežij in množične kršitve pravic državljanov glede zasebnosti podatkov, v preteklosti pa je to storila tudi obveščevalna služba Združenega kraljestva Government Communications Headquarters (GCHQ);

I.  ker so vladne obveščevalne agencije ZDA trdile, da oprema družbe Huawei ogroža nacionalno varnost, vendar v zvezi s tem niso predložile nobenih dokazov; ker je družba Huawei gospodarski konkurent več velikih družb iz ZDA;

J.  ker bi zaradi svetovne dobavne verige tehnologij IKT prepoved uporabe kitajske tehnologije utegnila negativno vplivati na evropske operaterje in podjetja, saj bi motila dobavo opreme, povečala stroške za operaterje EU in njihove stranke, upočasnila uvajanje storitev omrežja 5G naslednje generacije v prihodnjih letih in morebiti poškodovala obstoječa omrežja;

K.  ker je treba kibernetsko varnost obravnavati večstransko, da bi zagotovili odločen in usklajen odziv;

L.  ker dobaviteljev ne bi smeli obravnavati različno glede na državo izvora, temveč bi jih bilo treba obravnavati na podlagi zaveze in jamstev, ki jih ponujajo za zaščito pravice državljanov EU do zasebnosti podatkov ter za preprečevanje vohunjenja in sabotiranja tehnologije;

1.  poziva Komisijo in države članice, naj razvijejo strategijo in načrte javnih naložb za zmanjšanje odvisnosti Evrope od tuje tehnologije na področju kibernetske varnosti, informacijske in komunikacijske tehnologije, umetne inteligence in digitalnega gospodarstva;

2.  meni, da bi morale odločitve držav članic v zvezi z dostopom podjetij iz tretjih držav do prihodnjih telekomunikacijskih storitev in storitev omrežja 5G temeljiti na strokovnem znanju in ustrezni oceni tveganja ter na zavezah in jamstvih podjetij, da bodo zaščitila pravice državljanov EU do zasebnosti podatkov in preprečevala vohunjenje in sabotiranje tehnologije, ne pa na političnem pritisku administracije ZDA;

3.  poziva Komisijo in države članice, naj si prizadevajo za večstranski sistem upravljanja kibernetske varnosti, katerega cilj bo vzpostavitev regulativnega in političnega okvira OZN za kibernetsko varnost; pozdravlja, da je Mednarodna telekomunikacijska zveza OZN (ITU) začela svetovni indeks kibernetske varnosti;

4.  poziva Komisijo in države članice, naj v celoti izvajajo mehanizme sodelovanja, ki jih je uvedla direktiva EU o varnosti omrežij in informacij;

5.  poziva Komisijo in države članice, naj ustrezno uporabljajo uredbo o kibernetski varnosti in naj se na tem področju tesno usklajujejo;

6.  ugotavlja, da bi z razširitvijo mandata Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) izboljšali certificiranje kibernetske varnosti, in meni, da bi agencija ENISA lahko imela ključno vlogo pri analizi kibernetskih groženj;

7.  opozarja, da morajo vsa podjetja, ki zagotavljajo tehnologije in storitve v EU, spoštovati zakone EU in držav članic ter so odgovorna za vse kršitve zakonodaje na področju varstva podatkov in kibernetske varnosti;

8.  meni, da je treba izvesti strogo in neodvisno presojo vplivov na okolje glede morebitnih negativnih učinkov tehnologij omrežja 5G na zdravje ljudi;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1)

UL L 321, 17.12.2018, str. 36.

(2)

UL L 194, 19.7.2016, str. 1.

(3)

UL C 378, 9.11.2017, str. 104.

(4)

Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0121.

(5)

UL C 307, 30.8.2018, str. 144.

(6)

UL L 119, 4.5.2016, str. 1.

(7)

UL L 348, 20.12.2013, str. 129.

Zadnja posodobitev: 6. marec 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov