Evropski parlament,

–  ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic z dne 10. decembra 1948 (UN A/RES/3/217 A),

–  ob upoštevanju ustanovne listine Združenih narodov iz leta 1945,

–  ob upoštevanju Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije (STO) iz leta 1994,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. junija 2018 o kibernetski obrambi(1),

–  ob upoštevanju svojega stališča, sprejetega v prvi obravnavi dne 14. februarja 2019, o predlogu uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi okvira za pregled neposrednih tujih naložb v Evropski uniji(2),

–  ob upoštevanju poročila Agencije Evropske unije za varnost omrežij in informacij (ENISA) iz leta 2018 o naravi groženj,

–  ob upoštevanju ukrepov za krepitev kibernetske varnosti v Evropi, ki jih je predlagala Komisija v govoru o stanju v Uniji leta 2018,

–  ob upoštevanju informativnega pregleda Komisije z dne 6. junija 2018 z naslovom Digital Single Market: Political agreement on the rules shaping the telecommunication markets in the 5G era (Enotni digitalni trg: politični dogovor o pravilih, ki bodo urejala telekomunikacijske trge v dobi omrežja 5G),

–  ob upoštevanju javne predstavitve Odbora za industrijo, raziskave in energetiko z dne 19. februarja 2019 o povezljivosti digitalne prihodnosti,

–  ob upoštevanju študije generalnega direktorata za zunanjo politiko Unije z dne 19. julija 2018 z naslovom A new era in EU-China relations: more wide-ranging strategic cooperation? (Nova doba v odnosih med EU in Kitajsko: več obsežnega strateškega sodelovanja?),

–  ob upoštevanju sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine in pogodbe Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorski pravici,

–  ob upoštevanju statističnih podatkov Eurostata z dne 25. februarja 2019 o stanju neposrednih naložb EU na Kitajskem in neposrednih naložb Kitajske v EU, iz katerih je razvidno, da so v obdobju 2013–2017 naložbe EU na Kitajskem znašale 1.082.806 milijonov EUR, naložbe Kitajske v EU pa 195.681 milijonov EUR,

–  ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A.  ker je uvedba omrežja 5G ključni cilj na poti k enotnemu digitalnemu trgu in je bistvenega pomena za gospodarski in tehnološki razvoj EU na splošno;

B.  ker se bo z uvedbo tega omrežja izboljšal način življenja in dela državljanov in podjetij v EU, saj bo omrežje omogočalo hitrejše povezave kot kdaj koli prej, s čimer se bosta povečali učinkovitost in produktivnost;

C.  ker se kitajski dobavitelji tehnologije vse bolj širijo v EU, saj pogosto ponujajo naprednejše in cenejše možnosti kot evropski tekmeci; ker je to strateški izziv za EU in druge zahodne države;

D.  ker mora biti EU še naprej odprta za naložbe, zato je treba omejevalne ukrepe sprejeti le iz razlogov nacionalne varnosti;

E.  ker so nekateri strateški partnerji EU, kot so Združene države Amerike, Avstralija in Nova Zelandija, zaskrbljeni zaradi uporabe kitajske opreme v omrežjih 5G; ker so kibernetski napadi trenutno eno najbolj problematičnih tveganj na svetu;

F.  ker se evropske družbe in javni organi soočajo z vse več kibernetskimi napadi, kot so napadi, ki jih izvajajo nasprotniki, med katere sodijo kibernetsko vohunjenje, namestitev zlonamerne programske opreme, napadi na spletne strani in aplikacije ali zvabljanje;

G.  ker sta Evropska unija in Kitajska dve izmed največjih trgovinskih sil v svetu, in sicer je Kitajska druga največja trgovinska partnerica EU, za Združenimi državami Amerike, medtem ko je EU največja trgovinska partnerica Kitajske;

H.  ker sta EU in Kitajska leta 2013 začeli pogajanja za sporazum o naložbah, da bi vlagateljem na obeh straneh zagotovili predvidljiv dolgoročen dostop do trga EU in kitajskega trga ter zaščitili vlagatelje in njihove naložbe;

I.  ker utegnejo kitajske družbe kmalu postati vodilne v svetu na področju tehnologije visokohitrostnega mobilnega omrežja 5G;

J.  ker je močna inovativna evropska industrija na področju informacijske in komunikacijske tehnologije glavni pogoj za učinkovito obrambo pred zunanjimi kibernetskimi napadi;

K.  ker kitajskih družb in javnih organov ne zavezujejo stroga pravila o varstvu podatkov, zato imajo konkurenčno prednost pri dostopu do velepodatkov in razvoju umetne inteligence;

L.  ker sektor informacijske in komunikacijske tehnologije v Evropi kljub številnim programom EU, vključno s programom Obzorje 2020, zaostaja za sektorjem Združenih držav Amerike, Japonske in Kitajske; ker so skoraj vse nekdaj dobro znane evropske družbe v tem sektorju izginile s trga, medtem ko so tovrstne družbe iz ZDA in Kitajske postale svetovne akterke;

M.  ker lahko EU glede na to, kako pomembni so velepodatki, izgubi bitko v boju za vodilni položaj na področju umetne inteligence;

1.  poudarja pomen pristopa na podlagi tveganja in ukrepov za ublažitev, vključno s celovito izmenjavo informacij med operaterji, ponudniki in organi nacionalne varnosti;

2.  ugotavlja, da je raznolikost dobaviteljev pri razvoju in uvajanju omrežij 5G ustreznejša, saj ni zaželeno, da bi znaten del kritične infrastrukture in tehnologij izviral iz ene same države; poziva države članice, naj kritično ocenijo vse naložbe kitajskih zasebnih podjetij ali kitajske države na tem področju;

3.  poziva, naj se naložbe v visokotehnološka področja izvajajo na podlagi vzajemnosti in poštene konkurence, hkrati pa naj se zagotoviti spoštovanje varnostnih pravil po vsej EU;

4.  poziva Komisijo, naj zagotovi pošteno konkurenco na enotnem trgu ter oceni razvoj tržnih priložnosti za kitajska podjetja v EU in za velika, mala in srednja podjetja EU na kitajskem trgu, da bi zagotovili enake konkurenčne pogoje; meni, da bi morala EU vztrajati pri vzajemnosti v vseh sektorjih, tudi visokotehnoloških sektorjih na področju informacij in telekomunikacij;

5.  se zaveda tveganja, da bi lahko Kitajska zaradi velikosti svojega trga v prihodnje določala dejanske standarde v informacijski in komunikacijski industriji; poziva Komisijo kot pristojni organ EU za konkurenco, naj sodeluje z drugimi organi za konkurenco po svetu, da bi ustanovili protikartelni in protimonopolni organ na svetovni ravni;

6.  poziva Komisijo, naj spremlja razmere na področju pravne države in spoštovanja človekovih pravic na Kitajskem ter se ustrezno odzove v primeru, da bi prihodnji razvoj dogodkov na Kitajskem pomenil varnostno grožnjo za državljane, podjetja ali javne institucije in organe EU;

7.  poziva Komisijo, naj vztraja pri tem, da mora Kitajska znatno okrepiti svoja prizadevanja za zaščito in izvrševanje vseh pravic intelektualne lastnine;

8.  poziva Komisijo, naj zagotovi enake konkurenčne pogoje s Kitajsko, in sicer tako, da kitajske organe prepriča k podobni politiki varstva podatkov, kot jo ime EU, ali pa tako, da sprejme svojo politiko na ravni EU, da ne bi omejevala dostopa do velepodatkov in razvoja umetne inteligence; poudarja, da je to pomembno storiti brez negativnih posledic za obstoječo raven zasebnosti in varstva podatkov v EU;

9.  ugotavlja, da bi morala EU pri obravnavanju povečanih tehnoloških zmogljivosti kitajskih podjetij in njihove večje prisotnosti v EU sprejeti ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih s kibernetsko varnostjo; poudarja, da bi morali raziskovalni programi EU dodatno izboljšati obrambne zmogljivosti za kibernetsko vojno;

10.  poziva, naj se na ravni EU opravi celovit pregled programske, IT in komunikacijske opreme ter infrastrukture, ki se uporablja v institucijah, da bi izključili potencialno nevarne programe in naprave ter prepovedali tiste, za katere se izkaže, da so zlonamerne;

11.  poziva varnostni svet OZN, naj obravnava napade kibernetske vojne enako resno kot druge napade, ki kršijo mednarodno pravo;

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu, vladam in parlamentom držav članic in držav kandidatk, Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Odboru regij, da jo razdeli podnacionalnim parlamentom in svetom, Svetu Evrope in Organizaciji združenih narodov.

(1) Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0258. (2) Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0121.