Postopek : 2019/2580(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0178/2019

Predložena besedila :

B8-0178/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0215

<Date>{11/03/2019}11.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0178/2019</NoDocSe>
PDF 145kWORD 52k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic</Titre>

<DocRef>(2019/2580(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Laima Liucija Andrikienė, Sandra Kalniete, Esther de Lange, Cristian Dan Preda, David McAllister, José Ignacio Salafranca Sánchez-Neyra, Dubravka Šuica, Elmar Brok, Lorenzo Cesa, Michael Gahler, Tunne Kelam, Eduard Kukan, Jaromír Štětina, Fernando Ruas</Depute>

<Commission>{PPE}v imenu skupine PPE</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0177/2019

B8-0178/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic

(2019/2580(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij, v katerih je pozval k vseevropskemu mehanizmu za uvedbo ciljno usmerjenih sankcij proti posameznikom, ki so vpleteni v hude kršitve človekovih pravic, zlasti svojega priporočila Svetu z dne 2. aprila 2014 o določitvi skupnih vizumskih omejitev za ruske uradnike, vpletene v primer Sergeja Magnickega[1],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 14. februarja 2019 o razmerah v Čečeniji in primeru Ojuba Titieva[2],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. marca 2019 o stanju političnih odnosov med EU in Rusijo[3],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2018 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 in politiki Evropske unije na tem področju[4],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah[5],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 4. februarja 2016 o sistematičnih množičnih pobojih verskih manjšin, ki jih izvaja ISIS[6],

 ob upoštevanju poročila Odbora za pravne zadeve in človekove pravice parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 30. oktobra 2018 z naslovom „Sergej Magnicki in pozneje – Boj proti nekaznovanju s ciljno usmerjenimi sankcijami“,

 ob upoštevanju smernic za izvajanje in ocenjevanje omejevalnih ukrepov, ki jih je Svet sprejel leta 2003 in ki so bile pregledane in posodobljene v letih 2005, 2009, 2012 in 2017,

 ob upoštevanju izjave podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko z dne 10. decembra 2018 v imenu EU o dnevu človekovih pravic,

 ob upoštevanju izjave predsednika Komisije Jeana-Clauda Junckerja iz govora o stanju v Uniji z dne 12. septembra 2018, v kateri je predlagal, naj države članice uporabijo glasovanje s kvalificirano večino na nekaterih področjih skupne zunanje in varnostne politike EU (SZVP), kot sta skupno odzivanje na kršitve človekovih pravic in naložitev učinkovitih sankcij,

 ob upoštevanju svoje študije iz aprila 2018 o ciljno usmerjenih sankcijah zoper posameznike zaradi hudih kršitev človekovih pravic – vpliv, trendi in obeti na ravni EU,

 ob upoštevanju predloga z dne 14. novembra 2018 za uvedbo komisije o prepovedi vstopa zaradi kršitev človekovih pravic,

 ob upoštevanju predloga nizozemske vlade za sistem sankcij za kršitve človekovih pravic na evropski ravni,

 ob upoštevanju poglavja 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji (PEU) o sprejemanju sankcij v okviru SZVP,

 ob upoštevanju člena 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) o sprejemanju sankcij proti tretjim državam ter posameznikom, skupinam in nedržavnim subjektom,

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A. ker so sankcije osnovno orodje SZVP; ker so sankcije v zadnjih dveh desetletjih postale sestavni del zbirke orodij EU za zunanje odnose in ker se trenutno izvaja več kot 40 različnih omejevalnih ukrepov proti 34 državam; ker sta bili približno dve tretjini sankcij EU za posamezne države uvedeni v podporo ciljem na področju človekovih pravic in demokracije;

B. ker je namen sankcij doseči spremembe v politiki ali ravnanju tistih, zoper katere so uvedene, in tako spodbujati uresničevanje ciljev SZVP; ker je eden od glavnih ciljev SZVP razvijati in utrjevati demokracijo in načelo pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin;

C. ker so sankcije oblikovane tako, da bi zmanjšale škodljive posledice za tiste, ki niso odgovorni za politike ali ukrepe, zaradi katerih so bile sankcije uvedene, zlasti za lokalno civilno prebivalstvo in za legitimne dejavnosti v zadevni državi ali v zvezi z njo;

D. ker so vse sankcije, ki jih sprejme EU, v celoti skladne z obveznostmi, ki izhajajo iz mednarodnega prava, vključno s tistimi, ki se nanašajo na človekove pravice in temeljne svoboščine; ker bi bilo treba sankcije redno pregledovati, da bi zagotovili, da res prispevajo k doseganju svojih ciljev;

E. ker je EU poleg sankcij za posamezne države, katerih cilj je spremeniti ravnanje držav, pred kratkim uvedla omejevalne ukrepe proti širjenju in uporabi kemičnega orožja in kibernetskih napadov ter posebne ukrepe za boj proti terorizmu;

F. ker so Estonija, Latvija, Litva, Združeno kraljestvo, Kanada in Združene države Amerike sprejele zakone na podlagi primera Magnicki, ki njihovim vladam omogočajo, da storilcem hudih kršitev človekovih pravic in osebam, ki so od teh dejanj imele koristi, naložijo ciljno usmerjene sankcije, kot so prepovedi izdaje vizumov in zamrznitve sredstev; ker je Evropski parlament večkrat pozval k uvedbi Magnickijevega sistema sankcij EU za kršitve človekovih pravic;

G. ker obstoječi zakoni na podlagi primera Magnicki niso omejeni na osebe iz določenih držav ali osebe, za katere se ugotovi udeleženost pri določenih kaznivih dejanjih, ampak zajemajo vse nekaznovane storilce hudih kršitev človekovih pravic;

H. ker nekateri nacionalni organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj storilcev kaznivih dejanj niso uspeli spraviti pred sodišče; ker bi bil v teh primerih „Magnickijev zakon“ na ravni EU, ki bi zajemal ciljno usmerjene sankcije in ki bi bil ustrezno izveden, zelo učinkovit;

I. ker je nizozemska vlada novembra 2018 začela razpravo med državami članicami EU o politični priložnosti za uvedbo ciljno usmerjenega sistema sankcij za kršitve človekovih pravic na ravni EU; ker se predhodna razprava nadaljuje na ravni delovne skupine Sveta;

1. ostro obsoja vse kršitve človekovih pravic po vsem svetu; poziva Komisijo in Evropsko službo za zunanje delovanje (ESZD), naj še pred koncem trenutnega parlamentarnega mandata pripravita zakonodajni predlog „Magnickijevega zakona“ na ravni EU, ki bo omogočal prepoved izdajanja vizumov in ciljno usmerjene sankcije, na primer zaseg premoženja in deležev v premoženju na območju pravne pristojnosti EU, zoper posamezne državne uradnike ali osebe, ki opravljajo javno funkcijo, ter državne in nedržavne subjekte, ki so odgovorni za hude kršitve človekovih pravic;

2. meni, da so preganjanje, grozodejstva in mednarodna hudodelstva, zagrešena nad verskimi in narodnostnimi manjšinami, vojna hudodelstva in hudodelstva zoper človečnost; poudarja, da bi morale biti osebe, ki se namerno iz narodnostnih ali verskih vzrokov dogovarjajo, da bodo zagrešili takšna grozodejstva, jih načrtujejo, k njim hujskajo, jih zagrešijo ali poskusijo zagrešiti, so pri njih udeležene ali jih podpirajo, privedene pred sodišče;

3. poudarja, da je treba takoj pripraviti seznam sankcij, da bi zagotovili učinkovito izvajanje evropskega Magnickijevega zakona; poziva Svet, naj nemudoma nadaljuje delo na tem vprašanju; poudarja, kako pomembna je vloga Parlament pri natančnem spremljanju tega prihodnjega sistema, zlasti pri opredelitvi meril za uvrstitev na seznam in spremembah teh seznamov;

4. je trdno prepričan, da bi bil tak sistem koristen dodatek k obstoječemu naboru orodij EU na področju človekovih pravic in zunanje politike ter bi okrepil vlogo EU kot svetovnega akterja na področju človekovih pravic, zlasti v boju proti nekaznovanosti in v podporo žrtvam in zagovornikom človekovih pravic po vsem svetu;

5. poudarja, da bi moral ta sistem omogočiti sprejetje omejevalnih ukrepov, zlasti zamrznitev sredstev in prepovedi vstopa v EU, proti posameznikom ali subjektom, ki so odgovorni za hude kršitve ali zlorabe človekovih pravic, so pri njih soudeleženi oziroma pri njih pomagajo, jih financirajo ali prispevajo k njihovemu načrtovanju, vodenju ali naročilu; v zvezi s tem poziva k oblikovanju jasne opredelitve obsega kršitev, da bi odpravili trenutno stanje;

6. vztraja, da morajo odločitve o uvrstitvi posameznikov ali subjektov na seznam ali odstranitvi z njega temeljiti na jasnih in razločnih merilih na podlagi dokazov, ki so neposredno v zvezi s storjenimi kaznivimi dejanji, da bi lahko zagotovili temeljit sodni nadzor;

7. poudarja, da morajo vse države članice EU dosledno razlagati uporabo sankcij na enak način; poziva države članice, naj pri opredeljevanju ustreznih ciljnih oseb sodelujejo med seboj, tudi z uporabo ustreznih mehanizmov Unije in z izmenjavo informacij o osebah, vključenih na sezname za sankcije, in o razlogih za utemeljeno prepričanje, da so te osebe odgovorne za hude kršitve človekovih pravic; poudarja, da bi bilo treba trgovce z ljudmi, ki izkoriščajo migracijske tokove, kaznovati v okviru tega sistema;

8. pozdravlja predlog predsednika Komisije, da bi se odmaknili od soglasnega odločanja v Svetu na področju SZVP, vključno z vprašanji človekovih pravic; meni, da bi lahko ta proces sprejemanja odločitev uporabili tudi za novi sistem sankcij;

9. poziva vse države članice, naj zagotovijo celovito spoštovanje odločitev Sveta o omejevalnih ukrepih proti posameznikom in subjektom, zlasti o zamrznitvi premoženja oseb s seznama in omejitvi vstopa na njihova ozemlja, ki so posledica kršitev človekovih pravic;

10. poudarja, da bi moral biti glavni cilj vseh prizadevanj EU in držav članic v boju proti nekaznovanosti še naprej ta, da kazenski pregon storilcev hudih kršitev človekovih pravic poteka prek različnih nacionalnih ali mednarodnih pristojnosti; poziva Svet, naj v področje uporabe sistema vključi čezmejne kršitve;

11. poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezne vire in strokovno znanje za izvajanje in spremljanje tega sistema, ko bo uveden, posebno pozornost pa nameni obveščanju javnosti o seznamih, tako v EU kot v zadevnih državah;

12. podpira prizadevanja aktivistov civilne družbe za vzpostavitev takšnega sistema in spodbuja razpravo o predlogu za ustanovitev morebitnega neodvisnega svetovalnega odbora na ravni EU;

13. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov ter generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

[1] UL C 408, 30.11.2017, str. 43.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0115.

[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0157.

[4] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0515.

[5] UL C 337, 20.9.2018, str. 82.

[6] UL C 35, 31.1.2018, str. 77.

Zadnja posodobitev: 13. marec 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov