Postopek : 2019/2580(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0181/2019

Predložena besedila :

B8-0181/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.13
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P8_TA(2019)0215

<Date>{11/03/2019}11.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0181/2019</NoDocSe>
PDF 141kWORD 51k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic</Titre>

<DocRef>(2019/2580(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Elena Valenciano, Victor Boştinaru, Knut Fleckenstein, Soraya Post, Ana Gomes, Pier Antonio Panzeri</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

</RepeatBlock-By>

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B8-0177/2019

B8-0181/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o evropskem sistemu sankcij za kršitve človekovih pravic

(2019/2580(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij v skladu s členom 135, v katerih je pozval k uvedbi ciljno usmerjenih sankcij proti posameznikom, ki so vpleteni v hude kršitve človekovih pravic, vključno s tistimi z dne 19. januarja 2017 o razmerah v Burundiju[1], z dne 25. oktobra 2018 o umoru novinarja Džamala Hašodžija na savdskem konzulatu v Carigradu[2] in z dne 14. februarja 2019 o razmerah v Čečeniji in primeru Ojuba Titijeva[3];

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 13. septembra 2017 o korupciji in človekovih pravicah v tretjih državah[4],

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 12. decembra 2018 o letnem poročilu o človekovih pravicah in demokraciji v svetu za leto 2017 in politiki Evropske unije na tem področju[5],

 ob upoštevanju študije o ciljno usmerjenih sankcijah zoper posameznike zaradi hudih kršitev človekovih pravic – vpliv, trendi in obeti na ravni EU, ki jo je generalni direktorat za zunanjo politiko objavil 26. aprila 2018[6],

 ob upoštevanju Sklepa Sveta 2018/900 z dne 25. junija 2018 o spremembi Sklepa Sveta 2013/184/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Mjanmarju/Burmi[7],

 ob upoštevanju svojega priporočila Svetu z dne 2. februarja 2012 o dosledni politiki do režimov, za katere je EU uvedla omejevalne ukrepe, kadar njihovi voditelji izvršujejo svoje osebne in gospodarske interese znotraj meja EU[8],

 ob upoštevanju resolucije z dne 4. septembra 2008 o oceni sankcij EU kot delu dejavnosti in politik EU na področju človekovih pravic[9],

 ob upoštevanju resolucij parlamentarne skupščine Sveta Evrope z dne 27. januarja 2014 o zavračanju nekaznovanja morilcev Sergeja Magnickega in z dne 22. januarja 2019 z naslovom Sergej Magnicki in pozneje – Boj proti nekaznovanju s ciljno usmerjenimi sankcijami,

 ob upoštevanju Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU),

 ob upoštevanju Evropske konvencije o človekovih pravicah in njenih protokolov,

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A. ker je v členu 21 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) zapisano, da Unijo pri njenem delovanju vodijo načela demokracije, pravne države, univerzalnosti in nedeljivosti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanja človekovega dostojanstva, enakosti in solidarnosti ter spoštovanje načel Ustanovne listine Organizacije združenih narodov (OZN) in mednarodnega prava;

B. ker je EU zavezana k sistematičnemu izvajanju sankcij, ki jih je določil Varnostni svet OZN v skladu s poglavjem VII Ustanovne listine OZN, in ker hkrati uvaja lastne sankcije brez mandata Varnostnega sveta OZN v primerih, ko Varnostni svet OZN nima pooblastil za sprejemanje ukrepov ali pa mu je to preprečeno zaradi nesoglasja med njegovimi člani;

C. ker so sankcije EU v zadnjih dveh desetletjih postale sestavni del zbirke orodij EU za zunanje odnose in se trenutno izvaja več kot 40 različnih omejevalnih ukrepov proti 34 državam; ker sta bili približno dve tretjini sankcij EU za posamezne države uvedeni v podporo ciljem na področju človekovih pravic in demokracije;

D. ker so veljavne sankcije EU namenjene državnim in nedržavnim akterjem, kot sta Islamska država in Al Kaida;

E. ker je bila EU deležna kritik, ker svoje politike sankcij ne uporablja enako v tretjih državah s podobnimi kršitvami človekov pravic;

F. ker je Evropski parlament večkrat pozval k uvedbi globalnega sistema sankcij EU za kršitve človekovih pravic;

G. ker je nizozemska vlada novembra 2018 začela razpravo med državami članicami EU o politični priložnosti za uvedbo ciljno usmerjenega sistema sankcij za človekove pravice na ravni EU; ker se na ravni delovne skupine Sveta nadaljujejo predhodne razprave;

H. ker naj bi bila uporaba ciljno usmerjenih sankcij bolj sprejemljiva in učinkovita kot splošne sankcije, ker se z njimi preprečijo škodljive posledice in humanitarni stroški za širše prebivalstvo, saj se neposredno nanašajo na odgovorne osebe in delujejo odvračilno;

1. ostro obsoja vse kršitve človekovih pravic po vsem svetu; poziva k uvedbi prilagodljivega in odzivnega globalnega sistema sankcij EU za kršitve človekovih pravic, ki bi bil usmerjen na celotno strukturo, odgovorno za hude kršitve človekovih pravic po svetu;

2. meni, da bi se s takim sistemom lažje usmerili na posameznike iz državnih in nedržavnih akterjev;

3. poudarja, da bo ta mehanizem okrepil zunanjo politiko EU in obstoječo zbirko orodij za človekove pravice pri obravnavanju in preprečevanju kršitev človekovih pravic; ponovno poziva Svet, naj nemudoma nadaljuje delo na tem vprašanju;

4. poziva, naj bo tak sistem celovit in deluje usklajeno z uveljavljenimi politikami na področju človekovih pravic in drugimi omejevalnimi ukrepi ter jih dopolnjuje;

5. poudarja, da morajo vse države članice EU razlagati uporabo sankcij na vedno enak način; meni, da bi nesprejetje ustreznih ukrepov v razmerah, ki jih zaznamujejo stalne kršitve človekovih pravic, ogrozilo strategijo EU na področju človekovih pravic, njeno politiko sankcioniranja in verodostojnost; je prepričan, da bo enoten globalni sistem sankcij EU za kršitve človekovih pravic zmanjšal sedanje razlike v politiki sankcij EU, povečal preglednost in okrepil vlogo EU kot svetovnega akterja na področju človekovih pravic;

6. poudarja, da bi morale biti hude kršitve človekovih pravic podlaga za uporabo individualnih ciljno usmerjenih sankcij; poziva Svet in Komisijo, naj opredelita in jasno opišeta hude kršitve človekovih pravic, ko bosta opredelila področja uporabe sistema, vključno s čezmejnimi kršitvami in kršitvami, ki se nanašajo na namerno in nepopravljivo obsežno okoljsko škodo velikih razsežnosti; poudarja pogodbe o človekovih pravicah, ki so potrebne za pridobitev statusa GSP+, Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča in temeljne Ženevske konvencije s tega področja;

7. poudarja, da bi morale ciljno usmerjene sankcije vključevati prepoved izdaje vizuma in zamrznitev sredstev za storilce hudih kršitev človekovih pravic, pa tudi za vse, ki so pri teh dejanjih udeleženi, napeljujejo k njim, pomagajo pri njih ali jih podpirajo, ter po potrebi njihove ožje družinske člane;

8. poudarja, da bi morala biti merila, ki omogočajo uvrstitev na črni seznam za uvedbo ciljno usmerjenih sankcij, pravno utemeljena, jasna in pregledna ter bi morala temeljiti na dobro dokumentiranih in prepričljivih dokazih, ugotovljenih dejstvih in preverjenih informacijah, pridobljenih iz preglednih, uglednih in neodvisnih virov; poleg tega poudarja, da bi morala pravica do dolžnega pravnega postopanja, sodnega nadzora in odškodnine za vse osebe, ki so jim sankcije namenjene, uživati zaščito na najvišji ravni; poziva k sistematični vključitvi jasnih in specifičnih meril uspešnosti ter metodologije za odpravo sankcij in odstranitev s seznama;

9. poudarja, da bi moral biti namen ciljno usmerjenih sankcij doseči učinkovite in trajne rezultate; poziva Komisijo, naj redno izvaja ocene učinka in preglede, ko bo sistem uveden, ter pozorno spremlja uvrstitev na seznam in odstranitev z njega; vztraja, naj Parlament v zvezi s tem izvaja natančen nadzor;

10. poziva Komisijo, naj zagotovi ustrezne vire in strokovno znanje za izvajanje in spremljanje tega sistema, ko bo uveden, posebno pozornost pa nameni obveščanju javnosti o seznamih, tako v EU kot v državah, na katere se nanaša;

11. podpira prizadevanja aktivistov civilne družbe za vzpostavitev takšnega sistema in spodbuja razpravo o predlogu za ustanovitev morebitnega neodvisnega svetovalnega odbora na ravni EU;

12. ugotavlja, da je več držav članic Sveta Evrope, vključno z Estonijo, Latvijo, Litvo, Združenim kraljestvom, Kanado in Združenimi državami Amerike, sprejelo instrumente, ki jim omogočajo, da uvedejo ciljno usmerjene sankcije v primerih hudih kršitev človekovih pravic;

13. poziva, naj se razmisli o podaljšanju mandata varuha človekovih pravic EU, da bo vključeval tudi sistem EU za sankcije na področju človekovih pravic;

14. poudarja, da je potrebno večstransko sodelovanje in usklajeno delovanje skupaj z OZN, da bi preprečili izogibanje sankcijam in čim bolj izboljšali izvajanje sistema v skladu z mednarodnim pravom;

15. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Organizacije združenih narodov ter generalnemu sekretarju Sveta Evrope.

[1] UL C 242, 10.7.2018, str. 10.

[2] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0434.

[3] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0115.

[4] UL C 337, 20.9.2018, str. 82.

[5] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0515.

[6] Študija „Ciljno usmerjene sankcije zoper posameznike zaradi hudih kršitev človekovih pravic – vpliv, trendi in obeti na ravni EU“, Evropski parlament, generalni direktorat za zunanjo politiko, Tematski sektor za zunanje odnose, 26. april 2018.

[7] UL L 160I, 25.6.2018, str. 9.

[8] UL C 239 E, 14.6.2013, str. 11.

[9] UL L 295, 4.12.2009, str. 49.

Zadnja posodobitev: 13. marec 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov