PREDLOG RESOLUCIJE o evropski strateški dolgoročni viziji za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo
11.3.2019 - (2019/2582(RSP))
v skladu s členom 123(2) Poslovnika
Christian Ehler, Paul Rübig, Kathleen Van Brempt, Zdzisław Krasnodębski, Fredrick Federley, Benedek Jávor, Dario Tamburrano, Barbara Kappelv imenu Odbora za industrijo, raziskave in energetiko
B8-0184/2019
Resolucija Evropskega parlamenta o evropski strateški dolgoročni viziji za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),
– ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola,
– ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21, 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP21) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,
– ob upoštevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2018 v Katovicah na Poljskem (COP24)[1],
– ob upoštevanju svežnja za čisto energijo,
– ob upoštevanju predloga resolucije Odbora za industrijo, raziskave in energetiko,
– ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,
1. pozdravlja sporočilo Komisije o dolgoročni strategiji „Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo“, v katerem so poudarjene možnosti in izzivi, ki jih evropskim državljanom in evropskemu gospodarstvu prinaša prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, poleg tega pa sporočilo omogoča podlago za široko razpravo, ki bo vključevala institucije EU, nacionalne parlamente, poslovni sektor, nevladne organizacije, mesta in skupnosti ter državljane;
2. meni, da lahko Evropa utira pot podnebni nevtralnosti, in sicer z naložbami v inovativne tehnološke rešitve, krepitvijo vloge državljanov ter usklajevanjem ukrepov na glavnih področjih, kot so energija, industrijska politika in raziskave, pri čemer pa je treba zagotavljati socialno pravičnost za pravičen prehod;
3. se strinja s strateškimi področji, ki jih je opredelila Komisija in kjer so potrebni skupni ukrepi, ter podpira energijsko učinkovitost, uporabo obnovljivih virov energije ter svetovno konkurenčnost industrije EU;
4. poudarja pomen različnih podnebnih ukrepov in zakonodaje, uvedenih na različnih področjih politike, vendar svari, da bi lahko zaradi razdrobljenega pristopa prišlo do nedoslednosti, s tem pa EU ne bi prešla na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050; meni, da je treba uporabiti vsestranski pristop;
5. se strinja s ciljem, da EU do leta 2050 postane gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, kot je določeno v sporočilu Komisije; poziva države članice, naj se na posebnem vrhu EU v Sibiuu maja 2019 dogovorijo o strategiji za uresničitev tega cilja ter naj se zavežejo, da se bodo temu posvetile z vso potrebno prizadevnostjo;
Energetska politika
6. poudarja osrednjo vlogo energije pri prehodu na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;
7. opozarja, da je Unija v zadnjih desetletjih uspešno ločila emisije toplogrednih plinov od gospodarske rasti ter zmanjšala emisije, zlasti s pomočjo energijske učinkovitosti in uveljavitve obnovljivih virov energije;
8. poudarja, da bi bilo treba s prehodom na čisto energijo še naprej spodbujati posodabljanje evropskega gospodarstva, hkrati pa bi moral prehod predstavljati gonilo trajnostne gospodarske rasti in prinašati družbene in okoljske koristi evropskim državljanom;
9. meni, da vodilno mesto EU na področju obnovljive energije in energijske učinkovitosti preostalemu svetu kaže, da je prehod na čisto energijo možen, njegove koristi pa presegajo boj proti podnebnim spremembam;
10. poudarja, da bodo za uresničitev gospodarstva z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov potrebne precejšnje dodatne naložbe v energetski sistem EU in z njim povezano infrastrukturo glede na današnje izhodišče, in sicer od 175 do 290 milijard EUR letno;
11. poudarja, da bodo v Uniji prizadevanja za zmanjšanje toplogrednih plinov s ciljem podnebne nevtralnosti na ravni EU morda neenakomerno porazdeljena, predvsem glede na različna izhodišča pri energetskem prehodu;
12. poziva države članice, naj nemudoma začnejo izvajati sveženj za čisto energijo; opozarja na pristojnost držav članic, da odločajo o svoji mešanici virov energije v okviru EU za podnebje in energijo;
13. meni, da bodo pri tem bistvenega pomena tehnološki razvoj in rešitve, energijska učinkovitost, trajnostna energija iz obnovljivih virov in celovita integracija notranjega trga z energijo;
14. poudarja, da je treba predvidevati vnaprej, da bi državljanom EU zagotovili pravičen prehod ter podprli regije, katerih gospodarstva so odvisna od dejavnosti, povezanih s sektorji ali tehnologijami, ki bodo predvidoma nazadovali ali se bodo morali v prihodnje preoblikovati;
15. poziva vse ravni upravljanja, nacionalno, regionalno in lokalno, naj uvedejo ukrepe, s katerimi bodo spodbudile sodelovanje državljanov pri energetskem prehodu in spodbudile izmenjavo najboljše prakse;
Industrijska politika
16. ponavlja, da prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov za EU predstavlja izziv in priložnost ter da bodo potrebne naložbe v industrijske inovacije, skupaj z digitalnimi tehnologijami, ter čisto tehnologijo, da bi spodbudili rast in okrepili konkurenčnost, izboljšali spretnosti za prihodnost in ustvarili milijone delovnih mest, na primer v rastočem krožnem gospodarstvu in biogospodarstvu;
17. meni, da gospodarska blaginja, svetovna industrijska konkurenčnost ter podnebna politika krepijo druga drugo;
18. poudarja, da je stabilen in predvidljiv okvir energetske in podnebne politike bistvenega pomena, da bi okrepili prepotrebno zaupanje vlagateljev ter da bo lahko evropska industrija sprejemala dolgoročne odločitve za naložbe v Evropi, saj življenjska doba večine industrijskih obratov presega 20 let;
Raziskave in inovacije
19. poudarja, da so programi EU in držav članic za raziskave in inovacije bistveni za podpiranje vodilne vloge Evropske unije v boju proti podnebnim spremembam;
20. meni, da bi bilo treba vključevanje podnebnih ukrepov ustrezno povezati s pripravo in izvajanjem programov za raziskave in inovacije;
21. opozarja na poročilo skupine na visoki ravni za načine razogljičenja[2] o vlogi raziskav in inovacij pri uresničevanju ciljev Pariškega sporazuma, pri čemer naj EU pridobi konkurenčno prednost v tekmi za razogljičenje; je seznanjen s svežnjem tematskih in medsektorskih priporočil, ki jih je pripravila ta skupina, zlasti glede usmeritve novega okvirnega programa EU za raziskave in inovacije Obzorje Evropa za obdobje 2021–2027;
22. meni, da bo v naslednjih dvajsetih letih potrebnih precej prizadevanj na področju raziskav in inovacij, da bodo nizko- in brezogljične rešitve na voljo vsem, da bodo socialno in ekonomsko izvedljive ter da se bodo uveljavile nove rešitve za vzpostavitev gospodarstva z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov;
23. poudarja svoje stališče, da je treba v programu Obzorje Evropa najmanj 35 % izdatkov nameniti za ustrezno podporo podnebnih ciljev v okviru splošnega cilja Unije, za vključevanje podnebnih ukrepov;
°
° °
24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.
- [1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0430.
- [2] Končno poročilo skupine na visoki ravni o evropski pobudi za načine razogljičenja, Generalni direktorat Evropske komisije za raziskave in inovacije, november 2018