Postopek : 2019/2582(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0201/2019

Predložena besedila :

B8-0201/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 14/03/2019 - 11.15
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


<Date>{11/03/2019}11.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0201/2019</NoDocSe>
PDF 178kWORD 57k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o podnebnih spremembah: evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo</Titre>

<DocRef>(2019/2582(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Jadwiga Wiśniewska, Zdzisław Krasnodębski</Depute>

<Commission>{ECR}v imenu skupine ECR</Commission>

</RepeatBlock-By>


B8-0201/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o podnebnih spremembah: evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo

(2019/2582(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju sporočila Komisije z dne 28. novembra 2018 z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo (COM(2018)0773),

 ob upoštevanju Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (UNFCCC) in njenega Kjotskega protokola,

 ob upoštevanju Pariškega sporazuma, sklepa 1/CP.21, 21. konference pogodbenic UNFCCC (COP21) in 11. konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP11), ki sta potekali od 30. novembra do 11. decembra 2015 v Parizu v Franciji,

 ob upoštevanju 24. konference pogodbenic UNFCCC (COP24), 14. sestanka pogodbenic Kjotskega protokola (CMP14), in tretjega dela prve konference pogodbenic kot sestanka pogodbenic Pariškega sporazuma (CMA1.3), ki so potekale od 2. do 14. decembra 2018 v Katovicah na Poljskem,

 ob upoštevanju agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in ciljev trajnostnega razvoja,

 ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2018 o konferenci OZN o podnebnih spremembah leta 2018 v Katovicah na Poljskem (COP24)[1],

 ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 22. marca 2018,

 ob upoštevanju posebnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) z naslovom „Globalno segrevanje za 1,5°C“, njegovega 5. poročila o oceni (AR5) in njegovega zbirnega poročila,

 ob upoštevanju devete izdaje poročila Programa Združenih narodov za okolje o emisijski vrzeli, sprejete 27. novembra 2018,

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A. ker je bil na COP24 v Katovicah sprejet Katoviški pravilnik, ki zagotavlja pravno jasnost pri izvajanju Pariškega sporazuma;

B.  ker je tri leta po zgodovinskem sprejetju Pariškega sporazuma v francoski prestolnici prišlo do hudih socialnih nemirov, povezanih s podnebno politiko; ker to dokazuje, da so socialne določbe bistvene za omejitev morebitnih negativnih gospodarskih posledic podnebne zakonodaje; ker je Katoviški pravilnik poskus za oblikovanje podnebne politike, ki ne bo nikogar prezrla;

C.  ker je EU odgovorna za manj kot 10 % svetovnih emisij toplogrednih plinov in ne more sama doseči ciljev Pariškega sporazuma; ker lahko te cilje dosežemo samo z delovanjem na svetovni ravni, ki bo vključevalo največja svetovna gospodarstva;

D. ker je bila sklenitev Pariškega sporazuma mogoča šele, ko so pogodbenice opustile koncept polne dekarbonizacije in so namesto tega spodbujale ravnotežje med emisijami in ponori (ničelne neto emisije);

E. ker bi morala EU poleg dolgoročne strategije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov vedno izvajati tudi strategijo za pomoč najbolj prizadetim regijam, zlasti premogovniškim, pri pravičnem prehodu, s katero bi ohranili zaposlovanje in pridobili podporo javnosti za podnebno politiko;

F. ker bi morala dolgoročna politika EU o zmanjšanju emisij toplogrednih plinov upoštevati različne infrastrukturne zmogljivosti držav članic;

1. opozarja, da se evropski državljani že soočajo z neposrednimi posledicami podnebnih sprememb; poudarja, da so po podatkih Evropske agencije za okolje povprečne letne izgube, ki jih povzročijo skrajni vremenski in podnebni pojavi v Uniji, znašale približno 12,8 milijarde EUR med letoma 2010 in 2016;

2. ugotavlja, da so po navedbah iz posebnega poročila Medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC) o globalnem segrevanju za 1,5 °C za omejitev globalnega segrevanja na 1,5 °C potrebni koreniti prehodi na področju energije, uporabe zemljišč, mest in infrastrukture (vključno s prometom in stavbami) ter industrijskih sistemov v doslej še nevidenem obsegu, za katere bi bilo treba močno zmanjšati emisije v vseh sektorjih, oblikovati obsežen portfelj možnosti za ublažitev ter znatno povečati naložbe v te možnosti;

3. je seznanjen s poročilom Združenih narodov o emisijski vrzeli za leto 2018, v katerem je navedeno, da se bo s trenutnimi brezpogojnimi nacionalno določenimi prispevki močno presegla omejitev globalnega segrevanja na 2 °C iz Pariškega sporazuma in bodo do leta 2100 po ocenah privedli do povišanja temperature za 3,2 °C[2]; poudarja, da morajo vse pogodbenice UNFCCC nujno in pravočasno zvišati svoje podnebne zaveze;

4. je seznanjen s sporočilom Komisije o dolgoročni strategiji z naslovom Čist planet za vse – Evropska strateška dolgoročna vizija za uspešno, sodobno, konkurenčno in podnebno nevtralno gospodarstvo, v katerem so poudarjene priložnosti in izzivi, ki jih evropskim državljanom in gospodarstvu prinaša prehod na gospodarstvo z ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, poleg tega sporočilo omogoča podlago za široko razpravo, ki bo vključevala institucije EU, nacionalne parlamente, poslovni sektor, nevladne organizacije, mesta in skupnosti ter državljane; poziva Svet, naj se dogovori o stroškovno učinkovitem načinu za vzpostavitev ravnotežja med emisijami in ponori v skladu s Pariškim sporazumom, pri tem pa upošteva različne zmogljivosti držav članic;

Scenariji za evropsko strategijo ničelne stopnje emisij do sredine stoletja

5. ugotavlja, da dolgoročna strategija vsebuje osem scenarijev za ekonomsko, tehnološko in družbeno preobrazbo, ki jo Unija potrebuje za uresničitev dolgoročnega cilja glede temperature iz Pariškega sporazuma; poudarja, da bi dva izmed njih Uniji omogočila dosego ničelne stopnjo neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050; poudarja, da so za to potrebni hitro ukrepanje in znatna prizadevanja na vseh ravneh, od lokalne in regionalne pa do nacionalne in evropske, pa tudi sodelovanje vseh akterjev zunaj javnega sektorja; priznava, da bi lahko bili regionalno in lokalno določeni prispevki pomembna orodja za odpravo emisijske vrzeli; želi spomniti na obveznost držav članic, da sprejmejo dolgoročne nacionalne strategije, kot je določeno v uredbi o upravljanju[3] in ki bodo usmerjale delovanje EU; poudarja vlogo tehnološko nevtralnega pristopa pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov v skladu s Pariškim sporazumom;

6. želi spomniti, da naj bi se po ocenah Komisije BDP v EU bolj povečal v scenarijih brez emisij kot v scenarijih z manjšim zmanjšanjem emisij, pri čemer bi bili učinki v obeh primerih neenakomerno porazdeljeni po EU zaradi razlik med državami članicami, med drugim v smislu BDP na prebivalca in ogljične intenzivnosti različnih mešanic energetskih virov;

7. z zaskrbljenostjo ugotavlja, da odvisnost EU od uvoza energije trenutno znaša okoli 55 %; poudarja, da bi se po scenariju ničelnih neto emisij ta delež do leta 2050 zmanjšal na 20 %, kar bi pozitivno vplivalo na trgovinsko bilanco in geopolitični položaj EU;

8. ugotavlja, da scenarij ničelnih neto emisij vključuje uporabo več tehnologij za odstranjevanje ogljika, vključno z zajemanjem in shranjevanjem ogljika ter neposrednim zajemanjem zraka, ki se še ne uporabljajo v velikem obsegu; kljub temu meni, da bi morali v okviru strategije EU o ničelni stopnji neto emisij dati prednost zmanjšanju neposrednih emisij ter ukrepom za ohranjanje in izboljšanje naravnih ponorov in zbiralnikov v EU, za uporabo tehnologij za odstranjevanja ogljika pa bi si morali prizadevati le v primerih, ko emisij ni možno zmanjšati neposredno;

9. poudarja, da dokler izvedljivost teh tehnologij ni dokazana, bi morali v vsakem scenariju do leta 2050 ali pozneje v drugo polovico stoletja izhajati iz komercialno razpoložljivih ključnih tehnologijah za prehod, obenem pa upoštevati različna izhodišča držav članic, tako da bi podprli pravičen prehod v ogljično najintenzivnejših regijah in zmanjšali emisije v vseh sektorjih, kjer nastajajo;

Socialni vidiki podnebnih sprememb in pravični prehod

10. pozdravlja ugotovitev Komisije, da je ničelne neto emisije mogoče doseči brez neto izgube delovnih mest, in je zadovoljen s podrobno oceno prehoda v energetsko intenzivnih panogah; poudarja, da bi lahko dobro izpeljan pravičen prehod na ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov, pri katerem bi bila zagotovljena ustrezna podpora najranljivejšim regijam, sektorjem in državljanom, ustvaril neto povečanje števila delovnih mest v Uniji; zato meni, da bi morala Komisija v okviru evropske panorame znanj in spretnosti pripraviti prenovljeno presojo znanj in spretnosti ter vanjo vključiti regionalne podatke o potrebah po znanju in spretnostih za podnebno nevtralno Evropo, s čimer bi podprla najbolj ranljive regije, sektorje in ljudi, da bi se prekvalificirali za visokokakovostna in za prihodnost primerna delovna mesta v teh regijah;

11. poudarja, da mora biti prehod pravičen za vse dele družbe; ugotavlja, da je treba za to razumeti, da pravičen prehod vključuje negativne in pozitivne učinke, povezane s pospešenimi podnebnimi ukrepi, kot so izgube delovnih mest in nove zaposlitvene priložnosti;

12. meni, da mora biti evropski podnebni prehod trajnosten iz ekološkega, gospodarskega in socialnega vidika; poudarja, da je treba, če želimo zagotoviti, da bodo vsi državljani sprejeli to politično usmeritev, upoštevati distribucijske učinke politik, povezanih s podnebjem in razogljičenjem, zlasti za ljudi z nizkimi dohodki; zato meni, da bi bilo treba v vseh evropskih in nacionalnih podnebnih politikah v celoti upoštevati socialne učinke, da bi zagotovili družbeno in ekološko preobrazbo v Evropi;

13. ponovno poudarja, da bi določena stopnja prožnosti pri doseganju podnebno nevtralnega gospodarstva ublažila socialne stroške, zlasti v regijah, ki so odvisne od premoga, in bi prispevala k njihovi preobrazbi;

14. želi spomniti, da trenutno približno 50 do 125 milijonom evropskih državljanov preti energijska revščina[4]; poudarja, da bi utegnil energetski prehod nesorazmerno vplivati na ljudi z nizkimi dohodki in dodatno povečati energijsko revščino; priznava, da mora energetska politika vključevati socialno razsežnost in zagotoviti, da nihče ne bo zapostavljen; poziva države članice, naj sprejmejo v prihodnost usmerjene ukrepe, da bi zagotovile pravičen energetski prehod in dostop do energije za vse državljane EU;

15. poudarja, da sta vključenost in udeležba evropskih državljanov ključni, da bi lahko Evropa dosegla ničelno stopnjo neto emisij toplogrednih plinov; spodbuja vlade na vseh nacionalnih, regionalnih in lokalnih ravneh, naj sprejmejo konkretne ukrepe, ki spodbujajo in lajšajo udeležbo državljanov v prehodu na razogljičeno družbo;

Sektorski prispevek

16. poudarja, da bo treba slej ko prej neto emisije zmanjšati na skoraj ničelne v vseh sektorjih gospodarstva, ki bi morali brez izjem prispevati k skupnim prizadevanjem za zmanjšanje emisij; zato poziva Komisijo, naj pripravi scenarije za podnebno nevtralnost vseh sektorjev;

17. vendar opozarja, da bodo za uresničitev gospodarstva z ničelnimi emisijami toplogrednih plinov potrebne precejšnje dodatne naložbe v energetski sistem EU in z njim povezano infrastrukturo glede na današnje izhodišče, in sicer med 175 in 290 milijardami EUR letno;

18. poudarja, da je mogoče podnebno nevtralno gospodarstvo doseči na več načinov, in meni, da bi države članice morale imeti možnost izbrati lastno pot za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na podlagi njihovih strateških energetskih in podnebnih načrtov;

19. poudarja vlogo energetsko intenzivnih industrij pri doseganju dolgoročnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU; meni, da so za ohranitev vodilnega položaja EU v nizkoogljični industriji in industrijske proizvodnje v EU, ohranitev konkurenčnosti evropske industrije ter preprečevanje nevarnosti selitve virov CO2 potrebni pametni in ciljno usmerjeni politični okviri; poziva Komisijo, naj predstavi novo in celovito strategijo EU o industriji in podnebju za energetsko intenzivne industrije, s katero bi podprli konkurenčen prehod težke industrije na ničelne neto emisije;

20. poziva Komisijo, naj pripravi industrijsko strategijo z ukrepi, ki bi evropski industriji omogočili konkurenčnost na svetovni ravni pod enakimi konkurenčnimi pogoji; meni, da bi morala Komisija v okviru te politike preučiti učinkovitost in skladnost dodatnih ukrepov za zaščito panog, pri katerih obstaja tveganje selitve virov CO2 in s katerimi bi nadomestili, prilagodili ali dopolnili obstoječe ukrepe glede selitve virov CO2, s pravili Svetovne trgovinske organizacije za uvoz proizvodov;

21. poudarja, da bodo v Uniji prizadevanja za zmanjšanje toplogrednih plinov s ciljem podnebne nevtralnosti na ravni EU morda neenakomerno porazdeljena, predvsem glede na različna izhodišča pri energetskem prehodu;

22. poziva države članice, naj nemudoma začnejo izvajati sveženj za čisto energijo; opozarja na pristojnost držav članic, da odločajo o svoji mešanici virov energije v okviru EU za podnebje in energijo;

23. ugotavlja, da je v poročilu Komisije za leto 2018 o cenah in stroških energije v Evropi[5] poudarjena stalna visoka izpostavljenost EU nestabilnim in rastočim cenam fosilnih goriv ter da se bodo po pričakovanjih stroški proizvodnje električne energije iz fosilnih goriv v prihodnosti povečali, stroški proizvodnje iz obnovljivih virov pa zmanjšali; poudarja, da so se stroški uvoza energije v EU leta 2017 povečali za 26 % na 266 milijard EUR, predvsem zaradi vse višjih cen nafte; ugotavlja, da je v poročilu ocenjeno, da je zvišanje cen nafte negativno vplivalo na rast v EU (-0,4 % BDP leta 2017) in inflacijo (+0,6);

24. poudarja, da se samo za ogrevanje prostorov porabi 71 % vse energije; se strinja s Komisijo, da bodo v podnebno nevtralni EU energetsko učinkoviti domovi postali standard in bodo vsem Evropejcem zagotavljali boljše zdravje in več udobja;

25. poudarja osrednjo vlogo obnovljivih in drugih nizkoemisijskih virov energije pri prehodu na gospodarstvo z ničelnimi neto emisijami toplogrednih plinov, saj zaradi energije trenutno nastane 75 % emisij toplogrednih plinov v EU;

26. poziva k energetsko zelo učinkovitemu energetskemu sistemu, ki temelji na nizkoemisijskih virih, ki ne ogrožajo energetske varnosti; poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo vse potrebne ukrepe v zvezi s tem, saj se bodo učinki prenesli na vse gospodarske sektorje;

27. priznava vlogo, ki se pripisuje zajemanju in shranjevanju ogljika v večini scenarijev zvišanja globalne temperature za 1,5 °C v posebnem poročilu IPCC o segrevanju za 1,5 °C; poudarja, da mora biti EU na tem področju bolj ambiciozna; poleg tega opozarja na cilje, ki so jih postavile države članice v okviru Evropskega strateškega načrta za energetsko tehnologijo (SET) za izvajanje zajemanja in shranjevanja ogljika v komercialnem obsegu v evropskem energetskem in industrijskem sektorju v 20. letih tega stoletja; meni, da je treba v industrijskih procesih povečati okoljsko varno zajemanje in uporabo ogljika ter okoljsko varno zajemanje in shranjevanje ogljika, da bi dosegli neto zmanjšanje emisij s preprečevanjem emisij ali trajnim shranjevanjem CO2;

28. opozarja, da bo imela elektrifikacija stavbnega, industrijskega in prometnega sektorja pomembno vlogo pri zmanjševanju emisij v teh sektorjih, v prihodnje pa bo potrebna zanesljiva oskrba z električno energijo in boljša skladiščna zmogljivost;

29. poudarja, da je treba zagotoviti preusmeritev z letalskega na železniški promet ter na javni prevoz in skupno mobilnost; ugotavlja, da cestni promet prispeva približno petino vseh emisij ogljikovega dioksida v EU; zato poziva države članice in Komisijo, naj sprejmejo odločne ukrepe, da bi potrošnikom v vseh državah članicah omogočili dostop do brezemisijskih vozil in vozil z nizkimi emisijami, pri tem pa naj preprečijo večjo uporabo starih, močno onesnažujočih vozil v državah članicah z nizkimi dohodki; poleg tega opozarja na vlogo pametnih tehnologij, kot je pametna infrastruktura za polnjenje, pri vzpostavljanju sinergij med elektrifikacijo prometa in uvedbo obnovljivih virov energije;

30. poudarja, da bi morala EU spodbujati vlogo in prizadevanja regij ter večjih in manjših mest; poziva Komisijo, naj se opre na delo konvencije županov EU, ki zastopa 200 milijonov evropskih državljanov, in jim omogoči, da so pobudniki nadaljnjega prehoda;

Čim boljši izkoristek podnebnega potenciala gozdov v okviru trajnostnega biogospodarstva

31. podpira dejavno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi na nacionalni ravni, skupaj s konkretnimi sredstvi za spodbujanje učinkovitega in trajnostnega biogospodarstva EU, saj lahko gozdovi veliko prispevajo h krepitvi evropskih podnebnih prizadevanj (s sekvestracijo, shranjevanjem in nadomeščanjem) in uresničitvi cilja ničelnih emisij najpozneje do leta 2050; priznava, da se je treba do leta 2020 v EU prilagoditi podnebnim spremembam ter ustaviti izgubo biotske raznovrstnosti in slabšanje ekosistemskih storitev; poudarja, da je treba razviti politike, ki bodo temeljile na dokazih ter prispevale k izvajanju in financiranju ukrepov EU za ohranjanje biotske raznovrstnosti;

32. poudarja, da je treba povečati komercialno konkurenčnost trajnostnega gospodarjenja z gozdovi ter podpirati praktične ukrepe s pomembnimi učinki shranjevanja in sekvestracije, kot je uporaba lesa za gradnjo v mestih in na podeželju, da se nadomestijo fosilna goriva in kot orodje za boljše zadrževanje vode;

33. priporoča, naj bo velik poudarek na kmetijskem gozdarstvu ter dejanskih koristih za okolje in biotsko raznovrstnost, tako da se na kmetijskih zemljiščih sadijo tudi drevesa in različne rastline;

34. priznava pozitiven potencial za pogozdovanje v Evropi; meni, da je treba pobude za pogozdovanje dopolniti s konkretnimi pobudami in spodbudami, katerih cilj je izboljšati potencial sekvestracije, hkrati pa zagotoviti in okrepiti zdravje obstoječih gozdnih zemljišč, da bi se izkoristile ugodnosti za podnebje, trajnostno biogospodarstvo in biotsko raznovrstnost; zato podpira pogozdovanje opuščenih kmetijskih površin in takih z omejeno donosnostjo, kmetijsko gozdarstvo in omejitev spreminjanja gozdnih območij v zemljišča za drugo rabo;

Financiranje in raziskave

35. poziva k hitremu izvajanju inovacijskega sklada sistema EU za trgovanje z emisijami in k začetku prvega razpisa za zbiranje predlogov leta 2019, da bi spodbudili naložbe v predstavitev nizkoogljičnih industrijskih prebojnih tehnologij v številnih sektorjih, ne samo pri proizvodnji električne energije, temveč tudi v sistemih daljinskega ogrevanja in industrijskih postopkih; poziva k popolni skladnosti večletnega finančnega okvira za obdobje 2021–2027 in njegovih programov s Pariškim sporazumom;

36. meni, da je treba uporabiti znatne zasebne naložbe, da bi Unija dosegla ničelno stopnjo neto emisij; meni, da bodo za to potrebni dolgoročno načrtovanje, regulativna stabilnost in predvidljivost za vlagatelje in da je treba to ustrezno upoštevati v prihodnjih predpisih EU;

37. poudarja pomen vzpostavitve sklada za pravičen prehod, zlasti za regije, ki jih je razogljičenje najbolj prizadelo, med katere spadajo zlasti premogovniške regije, skupaj s splošnim upoštevanjem socialnih učinkov v okviru sedanjega podnebnega financiranja; v zvezi s tem poudarja, da mora imeti dolgoročna strategija zaradi preobrazb, potrebnih v nekaterih sektorjih, široko podporo javnosti;

38. poudarja, da je geografsko ravnovesje med državami članicami pri razdeljevanju podpore iz programov za raziskave in inovacije ključnega pomena za njihov uspešen prispevek k podnebju nevtralnemu gospodarstvu;

Vloga potrošnikov in krožno gospodarstvo

39. poudarja, kako pomembno je, da EU ne nadomesti le energije, ampak tudi proizvode/materiale, in sicer da proizvode in materiale, ki temeljijo na fosilnih gorivih oziroma pri proizvodnji katerih nastaja veliko emisij, nadomesti s proizvodi, ki temeljijo na obnovljivih virih energije;

40. poudarja, da je zelo velik del porabe energije in torej emisij toplogrednih plinov neposredno povezan s pridobivanjem, obdelavo, prevozom, predelavo, uporabo in odlaganjem virov; poudarja, da so v vseh fazah verige upravljanja virov možni zelo veliki prihranki; zato opozarja, da se lahko s povečanjem produktivnosti virov z njihovo učinkovitejšo rabo ter zmanjšanjem odpadkov iz virov z ukrepi, kot so ponovna uporaba, recikliranje in ponovna izdelava, precej zmanjšajo poraba virov in emisije toplogrednih plinov, hkrati pa poveča konkurenčnost in ustvarjajo poslovne priložnosti in delovna mesta; opozarja na stroškovno učinkovitost ukrepov za krožno gospodarstvo; poudarja, da bodo učinkovitejša raba virov, krožno gospodarstvo in krožna zasnova proizvodov pripomogli k zamenjavi vzorcev proizvodnje in potrošnje ter zmanjšanju količine odpadkov;

41. poudarja pomen politike proizvodov, kot so zelena javna naročila in okoljsko primerna zasnova, ki lahko znatno prispeva k prihrankom energije in zmanjševanju ogljičnega odtisa proizvodov, hkrati pa izboljša ogljični odtis materialov in splošni vpliv na okolje; opozarja, da je treba zahteve za krožno gospodarstvo oblikovati v okviru standardov EU za okoljsko primerno zasnovo in sedanjo metodologijo okoljsko primerne zasnove razširiti tudi na druge kategorije proizvodov, poleg proizvodov, povezanih z energijo;

42. ugotavlja, da bo uspešnost prehoda na podnebno nevtralno Evropo odvisna od sodelovanja in predanosti državljanov, ki se lahko spodbudita z energetsko učinkovitostjo in proizvodnjo energije iz obnovljivih virov na kraju samem ali z bližnjimi obnovljivimi tehnologijami;

43. meni, da bi se morala nadaljevati priprava zanesljivega modela za merjenje vpliva na podnebje, ki temelji na potrošnji; ugotavlja namreč, da je iz poglobljene analize na podlagi že obstoječih modelov razvidno, da se prizadevanja EU za zmanjšanje emisij njene proizvodnje izničijo z uvozom blaga z večjim ogljičnim odtisom;

EU in svetovno ukrepanje proti podnebnim spremembam

44. poudarja pomen okrepljenih pobud in trajnega dialoga v ustreznih mednarodnih forumih ter učinkovite podnebne diplomacije, da bi se spodbudile podobne politične odločitve za dvig ravni zastavljenih podnebnih ciljev v drugih regijah in tretjih državah, saj se lahko zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na svetovni ravni doseže le z ukrepi na svetovni ravni;

45. obžaluje, da mnoga druga velika gospodarstva še ne pripravljajo dolgoročnih strategij ter da v drugih velikih gospodarstvih ni skoraj nobene razprave o povečanju nacionalno določenih prispevkov glede na globalne cilje na podlagi Pariškega sporazuma; zato poziva Svet in Komisijo, naj okrepita podnebno diplomacijo in sprejmeta druge ustrezne ukrepe za spodbujanje drugih velikih gospodarstev, da bomo lahko skupaj dosegli dolgoročne cilje iz Pariškega sporazuma;

46. opozarja na pomen krepitve interoperabilnosti med instrumenti politike EU in enakovrednimi instrumenti tretjih držav, zlasti mehanizmi za določanje cen ogljika; poziva Komisijo, naj nadaljuje in okrepi sodelovanje in podporo pri razvoju mehanizmov za določanje cen ogljika zunaj Evrope ter si tako prizadeva za večje zmanjšanje emisij in pravičnejše konkurenčne pogoje na svetovni ravni; poudarja, kako pomembno je vzpostaviti okoljske zaščitne ukrepe, da bi se zagotovilo dejansko in dodatno zmanjšanje toplogrednih plinov; zato Komisijo poziva, naj se zavzema za stroga in trdna mednarodna pravila glede člena 6 Pariškega sporazuma, da bi preprečila vrzeli v obračunavanju ali dvojno štetje zmanjšanja emisij;

°

° °

47. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.

[1] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0430.

[2] Program OZN za okolje, Poročilo o emisijski vrzeli za leto 2018, str. 10.

[3] Uredba (EU) 2018/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2018 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov, spremembi uredb (ES) št. 663/2009 in (ES) št. 715/2009 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 94/22/ES, 98/70/ES, 2009/31/ES, 2009/73/ES, 2010/31/EU, 2012/27/EU in 2013/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv Sveta 2009/119/ES in (EU) 2015/652 ter razveljavitvi Uredbe (EU) št. 525/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 328, 21.12.2018, str. 1).

[4] http://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/STUD/2015/563472/IPOL_STU(2015)563472_EN.pdf

[5] https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:52019DC0001

Zadnja posodobitev: 13. marec 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov