Postopek : 2019/2628(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B8-0226/2019

Predložena besedila :

B8-0226/2019

Razprave :

Glasovanja :

PV 28/03/2019 - 8.9
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


<Date>{25/03/2019}25.3.2019</Date>
<NoDocSe>B8-0226/2019</NoDocSe>
PDF 148kWORD 55k

<TitreType>PREDLOG RESOLUCIJE</TitreType>

<TitreSuite>ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko</TitreSuite>

<TitreRecueil>v skladu s členom 123(2) Poslovnika</TitreRecueil>


<Titre>o izrednih razmerah v Venezueli</Titre>

<DocRef>(2019/2628(RSP))</DocRef>


<RepeatBlock-By><Depute>Elena Valenciano, Ramón Jáuregui Atondo, Francisco Assis</Depute>

<Commission>{S&D}v imenu skupine S&D</Commission>

</RepeatBlock-By>


B8-0226/2019

Resolucija Evropskega parlamenta o izrednih razmerah v Venezueli

(2019/2628(RSP))

Evropski parlament,

 ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Venezueli, zlasti tistih z dne 27. februarja 2014 o razmerah v Venezueli[1], z dne 18. decembra 2014 o preganjanju demokratične opozicije v Venezueli[2], z dne 12. marca 2015 o razmerah v Venezueli[3], z dne 8. junija 2016 o razmerah v Venezueli[4], z dne 27. aprila 2017 o razmerah v Venezueli[5], z dne 8. februarja 2018 o razmerah v Venezueli[6], z dne 3. maja 2018 o volitvah v Venezueli[7], z dne 5. julija 2018 o migracijski krizi in humanitarnih razmerah v Venezueli in na njenih kopenskih mejah s Kolumbijo in Brazilijo[8], z dne 25. oktober 2018 o razmerah v Venezueli[9] ter z dne 31. januarja 2019 o razmerah v Venezueli[10],

 ob upoštevanju mandata mednarodne kontaktne skupine za Venezuelo, ki ga je 30. januarja 2019 odobril generalni sekretariat Sveta,

 ob upoštevanju pripomb, ki jih je visoka predstavnica/podpredsednica Komisije Federica Mogherini 7. februarja 2019 podala na tiskovni konferenci po prvi ustanovni seji mednarodne kontaktne skupine za Venezuelo,

 ob upoštevanju pripomb, ki jih je komisar za mednarodno sodelovanje in razvoj Neven Mimica 12. marca 2019 podal v imenu visoke predstavnice/podpredsednice Komisije Federice Mogherini o razmerah v Venezueli,

 ob upoštevanju izjave uradne govorke z dne 21. marca 2019 o nedavnih dogodkih v Venezueli,

 ob upoštevanju Sklepa Sveta (SZVP) 2018/1656 z dne 6. novembra 2018 o spremembi Odločbe (SZVP) 2017/2074 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Venezueli[11], s katerim so bili do 14. novembra 2019 podaljšani ciljno usmerjeni omejevalni ukrepi, ki se trenutno izvajajo,

 ob upoštevanju Splošne deklaracije človekovih pravic iz leta 1948,

 ob upoštevanju medameriške demokratične listine, sprejete 11. septembra 2001,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

 ob upoštevanju Mednarodnega pakta o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah,

 ob upoštevanju Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča,

 ob upoštevanju venezuelske ustave,

 ob upoštevanju poročila venezuelske nacionalne skupščine o dogodkih na venezuelski meji med poskusom dostave humanitarne pomoči v državo[12],

 ob upoštevanju člena 123(2) Poslovnika,

A. ker se razmere na področju človekovih pravic, demokracije in pravne države v Venezueli še naprej slabšajo; ker vse več ljudi odhaja iz te države iz različnih razlogov, med drugim zaradi negotovosti in nasilja, kršitev človekovih pravic, vse slabšega delovanja pravne države, pomanjkanja hrane, zdravil ali dostopa do osnovnih socialnih storitev, izgube prihodka in vse hujše revščine;

B. ker po podatkih Urada visokega komisarja OZN za človekove pravice 87 % prebivalcev Venezuele živi v revščini, 61,2 % pa v skrajni revščini; ker je bilo leta 2018 v študiji na nacionalni ravni, ki so jo izvedle tri prestižne venezuelske univerze, ugotovljeno, da se 80 % venezuelskih gospodinjstev sooča z neustrezno prehransko varnostjo in da je leta 2017 vsak anketiranec izgubil povprečno 11 kilogramov telesne teže;

C. ker so ZDA na podlagi poziva začasnega predsednika Juana Guaidója 23. februarja poskušale v Venezuelo prek njenih meja s Kolumbijo in Brazilijo dostaviti humanitarno pomoč v vrednosti 20 milijonov USD, vendar jim nazadnje ni uspelo; ker je venezuelska vlada zaprla meje s sosednjimi državami 48 ur pred tem posredovanjem; ker je Venezuela preprečila tudi potovanja po morju med Venezuelo in bližnjim nizozemskim karibskim otokom Curaçao, na katerem se je prav tako skladiščila pomoč; ker sta Mednarodni odbor Rdečega križa in gibanje rdečega polmeseca v skupni izjavi navedla, da ne moreta posredovati, pri tem pa sta se sklicevala na „temeljna načela nepristranskosti, nevtralnosti in neodvisnosti“;

D. ker so ZDA 28. januarja 2019 sprejele nove sankcije proti družbi Petróleos de Venezuela S.A. (PdVSA); ker je bilo do 28. aprila 2019 državljanom ZDA dovoljeno opravljanje vseh transakcij in dejavnosti, povezanih z nakupom in uvozom nafte in naftnih proizvodov družbe PdVSA; ker po izteku 90-dnevnega obdobja postopnega opuščanja državljani ZDA ne bodo smeli kupovati nafte ali naftnih proizvodov od družbe PdVSA ali katerega koli drugega subjekta v njeni neposredni ali posredni lasti, če ne bodo imeli dovoljenja Urada za nadzor tujih sredstev (OFAC); ker so ZDA pred temi dogodki prejele približno 40 % venezuelskega izvoza in so bile največji gotovinski plačnik družbe PdVSA in ključni vir proizvodnih vložkov; ker je posebni poročevalec OZN o negativnem učinku enostranskih prisilnih ukrepov 31. januarja 2019 v zvezi z Venezuelo izjavil, da se „vojaška ali gospodarska prisila nikoli ne sme uporabiti za spremembo oblasti v suvereni državi. Uporaba sankcij zunanjih sil za strmoglavljenje izvoljene vlade je v nasprotju z vsemi standardi mednarodnega prava“[13];

E. ker je 7. marca 2019 splošni izpad električne energije v državi povzročil kaos, ohromil letališča in bolnišnice ter poleg oskrbe z vodo prekinil delovanje telefonskih in internetnih storitev; ker je bilo po podatkih gospodarske zbornice v Maracaibu v nemirih opustošenih približno 500 podjetij, nešteto ljudi pa je bilo ranjenih v spopadih med plenilci, varnostniki, člani tolp in varnostnimi silami;

F. ker je izpad električne energije poslabšal zdravstveno infrastrukturo države ter ogrozil javno zdravje in varnost njenih prebivalcev; ker so pomanjkanje zdravil in zdravstvenih storitev, zapiranje osnovnih služb v zdravstvenih ustanovah in izseljevanje zdravstvenih delavcev povzročili postopen upad operativne zmogljivosti zdravstvenih služb;

G. ker je težko ovrednotiti učinek, ki ga je imela kriza na javno zdravje, saj je venezuelsko ministrstvo za zdravje leta 2016 prenehalo objavljati bistvene statistične podatke o javnem zdravju; ker se je število smrti dojenčkov v letih od 2012 do 2016 povečalo za 63 %, umrljivost mater pa se je več kot podvojila; ker so se izbruhi bolezni, ki jih je mogoče preprečiti s cepljenjem, kot sta ošpice in davica, od leta 2016 razširili po vsej regiji; ker bil v Venezueli v letih 2016 in 2017 zabeležen največji porast primerov malarije na svetu, leta 2015 pa je bilo zabeleženih največ primerov tuberkuloze v 40 letih; ker je bilo v letih 2017 in 2018 zdravljenje večine bolnikov, okuženih z virusom HIV, prekinjeno zaradi pomanjkanja zdravil[14];

H. ker izbruhi in širjenje epidemij nalezljivih bolezni, povezanih z vse slabšimi osnovnimi javnimi zdravstvenimi storitvami, ogrožajo zdravje v državi in regiji, ki gosti 90 % od 3 milijonov venezuelskih migrantov, ki so se preselili od leta 2015; ker visoki komisar OZN za begunce (UNHCR) pričakuje, da bo število migrantov ob nespremenjenih razmerah do konca leta 2019 doseglo 5 milijonov;

I. ker 18. februarja 2019 trije člani (poslanci) skupine PPE Evropskega parlamenta niso smeli vstopiti v državo; ker je bilo 7. marca 2019 nemškemu veleposlaniku v Venezueli naročeno, naj v 48 urah zapusti državo;

J. ker je 31. januarja 2019 Evropski svet sklenil, da se ustanovi mednarodna kontaktna skupina za Venezuelo; ker je v njenem mandatu navedeno, da je njen cilj „v omejenem obdobju 90 dni spodbujati skupno razumevanje in bolj usklajen pristop med ključnimi mednarodnimi akterji glede razmer v Venezueli, da bi se trenutna kriza rešila po mirni in demokratični poti [...] z izvedbo novih volitev z vsemi jamstvi za svoboden in pošten volilni proces pod nadzorom neodvisnim mednarodnih opazovalcev. Cilj ni biti mediator, temveč podpora politični dinamiki, ki jo lahko skupina dalje spremlja in konsolidira“;

K. ker EU ostaja prepričana, da je mirna politična demokratična rešitev edini izhod iz venezuelske krize, ter sodeluje z mednarodnimi in regionalnimi partnerji prek mednarodne kontaktne skupine; ker prejšnji poskusi reševanja krize s pogajanji in dialogom niso prinesli oprijemljivih rezultatov;

L. ker je v nasprotju s skupino iz Lime ali mehanizmom iz Montevidea mednarodna kontaktna skupina edina obstoječa politična pobuda, ki ima dostop do vseh različnih deležnikov v Venezueli, tako v regiji kot v mednarodni skupnosti; ker si trenutno prizadeva za ustanovitev „delovne skupine za izvajanje mednarodne pomoči“, ki bi jo vodila OZN, da bi humanitarno pomoč dostavljali specializirani organi v skladu z mednarodnimi načeli in zgolj na podlagi potreb; ker je cilj zagotoviti in razširiti možnost dostave nevtralne in nepristranske pomoči tistim, ki jo potrebujejo, v skladu z mednarodno dogovorjenimi načeli;

M. ker je mednarodna kontaktna skupina ustanovila tudi „delovno skupino za volitve“, ki ji pomagajo strokovnjaki za volitve; ker morajo biti za izvedbo svobodnih in poštenih volitev najprej imenovani novi člani venezuelskih institucij, ki imajo ključno vlogo pri nadzoru teh volitev, zlasti nacionalnega volilnega sveta (CNE) in vrhovnega sodišča (TTS) poleg drugih morebitnih institucij, kot je računsko sodišče; ker bi bil drug ključni vidik ponovno vzpostaviti pravice vseh političnih voditeljev in strank, da kandidirajo in sodelujejo;

N. ker so venezuelske varnostne sile v zadnjih dneh pridržale več članov kabineta začasnega predsednika Juana Guaidója, vključno z njegovimi družinskimi člani, da bi oslabili njegovo politično okolje; ker so venezuelske varnostne sile 21. marca 2019 pridržale vodjo kabineta Juana Guaidója Roberta Marrera in prisilno vstopile v prebivališče poslanca nacionalne skupščine za zvezno državo Táchira Sergia Vergare, s čimer so kršile njegovo parlamentarno imuniteto;

1. izraža solidarnost in popolno podporo venezuelskemu narodu, ki se sooča s hudo humanitarno in politično krizo;

2. opozarja na svoje prejšnje stališče, da kategorično zavrača vse predloge ali poskuse reševanja krize, ki bi zajemali uporabo nasilja ali vojaškega posega; ponovno potrjuje svoje prejšnje stališče, da je mirna, demokratična in vključujoča rešitev edini trajni izhod iz trenutnega političnega zastoja in hude socialne in humanitarne krize, ki jo je ta povzročil;

3. ponavlja, da popolnoma podpira nacionalno skupščino, ki je legitimni demokratični organ Venezuele in katerega pooblastila je treba ponovno vzpostaviti in spoštovati, vključno s pravicami in varnostjo njegovih poslancev; opozarja na priznavanje in spoštovanje ustavne vloge nacionalne skupščine; podpira zahtevo Medameriške komisije za človekove pravice po sprejetju previdnostnih ukrepov v korist poslancev skupščine;

4. poziva k takojšnji in brezpogojni izpustitvi vseh oseb, ki so pridržane, ker so sorodniki začasnega predsednika Juana Guaidója ali člani njegove ekipe: ponovno poziva venezuelsko vlado, naj takoj preneha zatirati politične voditelje, novinarje in člane opozicije;

5. zahteva, da Evropska služba za zunanje delovanje še naprej sodeluje z opozicijo, vlado ter mednarodnimi in regionalnimi akterji prek mednarodne kontaktne skupine, da bi se dosegla dva glavna cilja: prvič, podpreti dostavo humanitarne pomoči v Venezuelo v skladu z mednarodno dogovorjenimi načeli in drugič, doseči, da se glavni vpleteni akterji sporazumejo glede dejavnikov, ki bodo omogočili miren izhod iz krize, in poti, po katerih lahko država doseže mirno in demokratično rešitev z novimi in verodostojnimi predsedniškimi volitvami;

6. poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj dejavno spodbuja dogovor o dostavi humanitarne pomoči in zagotovi, da se ta sklene v okviru OZN v skladu z mednarodno dogovorjenimi načeli; izraža podporo „delovni skupini za izvajanje mednarodne pomoči“ in opozarja na svoje prejšnje pozive, naj se zagotovi nujna dostava humanitarne pomoči v državo, da bi se zmanjšalo trpljenje prebivalcev; poziva institucije EU, naj storijo vse, kar je v njihovi moči, da bi se pomoč EU zagotavljala na terenu, in obsoja venezuelsko vlado, da kljub potrebam prebivalstva ne dovoli dostave pomoči v državo;

7. priporoča, da Evropska služba za zunanje delovanje pri svojih prizadevanjih, ki se nanašajo na humanitarne in politične sporazume za rešitev krize v Venezueli, poskuša doseči čim večjo podporo držav v regiji in dejavno sodelovanje OZN;

8. priznava ključno vlogo, ki so jo imele kubanske oblasti v preteklosti v zvezi z regionalnimi krizami, in poziva Evropsko službo za zunanje delovanje, naj skupaj s Kubo preuči možnosti, da bi se s pogajanji dosegla mirna in demokratična rešitev krize;

9. podpira delo „delovne skupine za volitve“ v okviru mednarodne kontaktne skupine in poziva vse strani, naj sodelujejo pri razvoju ukrepov za krepitev zaupanja, kot so izpustitev političnih zapornikov, odprava prepovedi, ki veljajo za opozicijske politike, in ustanovitev uravnoteženega nacionalnega volilnega sveta; pričakuje, da se bo, ko bodo vzpostavljeni omogočitveni pogoji ter možnosti za političen, demokratičen in miren izhod iz krize, začel postopek mediacije za politični dialog med Venezuelci, saj je to edini mogoči način za rešitev krize;

10. poziva venezuelske oblasti, naj uvedejo preiskavo o dogodkih 23. in 24. februarja 2019, da bi se razjasnilo, kdo je odgovoren za domnevne smrtne žrtve med avtohtono skupnostjo Pemón; podpira zahtevo nacionalne skupščine, naslovljeno na Medameriško komisijo za človekove pravice, naj se sprejmejo previdnostni ukrepi v korist avtohtone skupnosti Pemón;

11. izreka pohvalo za delo, ki so ga opravile mednarodne organizacije, državljanske platforme in zdravstveni delavci pri zagotavljanju podpore za izboljšanje razmer; podpira zahtevo nacionalne skupščine, naj Medameriška komisija za človekove pravice sprejme previdnostne ukrepe v korist zdravstvenih delavcev, in opozarja venezuelsko vlado, da bi morala zaščititi humanitarne organizacije in njihovo osebje na terenu;

12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, legitimnemu začasnemu predsedniku republike in nacionalni skupščini Bolivarske republike Venezuele, vladam in parlamentom skupine iz Lime, Evro-latinskoameriški parlamentarni skupščini ter generalnemu sekretarju Organizacije ameriških držav.

[1] UL C 285, 29.8.2017, str. 145.

[2] UL C 294, 12.8.2016, str. 21.

[3] UL C 316, 30.8.2016, str. 190.

[4] UL C 86, 6.3.2018, str. 101.

[5] UL C 298, 23.8.2018, str. 137.

[6] UL C 463, 21.12.2018, str. 61.

[7] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0199.

[8] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0313.

[9] Sprejeta besedila, P8_TA(2018)0436.

[10] Sprejeta besedila, P8_TA(2019)0061.

[11] UL L 276, 7.11.2018, str. 10.

[12] Bolivarska republika Venezuela, 2019, „Informe sobre los sucesos ocurridos en puntos de frontera relacionados con el intento de ingreso de la Ayuda Humitaria“ https://comunidadenmovimiento.cl/wp-content/uploads/2019/03/Informe-AN-sobre-hechos-ocurridos-el-23-y-24F-1.pdf

Zadnja posodobitev: 27. marec 2019Pravno obvestilo - Varstvo osebnih podatkov